Vsi, ki ste nama karkoli priporočali v Albaniji in praktično vsak blog prispevek, ki sva ga prebrala za inspiracijo, je kot nekaj, česar ne smemo izpustiti, omenil eno: agroturizem Mrizi i Zanave. Malce severno od Tirane tik preden se začne visokogorje, tam desno od nojev in levo od ovc. Pa smo šli.
Obožujemo te kmečke turizme. Uživali smo v Toskani, pa v Španiji, sploh pa v Sloveniji (Firbas je še vedno eden naših najljubših, btw) in nekaj takšnega smo pričakovali tudi tu. Majhno, kjut, intimno in osebno. No, ni bilo čisto tako. Pa saj ni bilo narobe, ampak tukaj se gredo kmečki turizem na stoto potenco. Ogromno gostov, masovna postrežba za kosilo in večerjo, avtobusi, kamperji …
Ko sva pogledala na njihov Instagram profil in opazila, da imajo pol milijona sledilcev, nama je bilo vse jasno. Očitno nismo prišli po osebni stik, smo pa vsekakor prišli odlično in ugodno jest. Krožnik za krožnikom lokalnih dobrot … (Morem pa omenit, da me je spet z**** želodec in da moram spt jesti bolj z očmi, kot z usti. Ne vem, to je zdaj že pravilo, da me želodček na gurmanskih potovanjih pusti na cedilu)
Danes smo spet užgali en malo daljši 3-urni premik, tokrat konkretno na jug v mesto Berat. Živimo znotraj obzidja gradu, ki spada pod UNESCOvo zaščito, spimo v luksuzno prenovljeni tradicionalni sobi in spet smo jedli jagenjčka in musako. Katka prvi, da bi ji zdaj pa že počasi pasala ena pica. Jaz sem uspel izustiti celo bogokletno besedo, ki se začne na MEK in rima na ONALDS.
Ura je 5, sedimo na kavču in na youtubu gledamo risanko Bedaček Peter in leteča ladja. Jop, moramo malo počit. 🙂
