Petek je. Petek pred torkom, ko gremo končno na pot. Otrokoma govoriva, da prespimo samo še štirikrat, midva pa ekstatično debatirava, kako vse stvari urediti zdaj v noči iz petka na torek. Sladko je, čeprav …
Danes je Myanmar prizadel močan potres, ki je svoje lovke vrgel tudi krepko na jug do Bangkoka. Za enkrat je število žrtev že na 144, pričakujejo jih še več. Pisala sva najinim kolegom na tistih koncih, za enkrat se je javil samo David iz Bangkoka, ki pravi, da je sicer vse OK, a njegovi posnetki na Instagramu kažejo strah in paniko ljudi. Axsai, najin vodič 5-dnevnega trekkinga po severu Myanmara se še ni javil.
Ker hudič rad seksa, ima v tistih nekaj dneh pred potovanjem rad veliko mladih. Pri nas je to pravilo. Tokrat nama je postregel še s tem, da sva včeraj oba s Katko pristala vsak na svojih antibiotikih (Katka s škrlatinko, jaz z nečim drugim), otroka pa sta se ravno zvlekla iz vročičnega kuhanja, smrkanja in kašljanja. Plana B za potovanje nismo imeli.
Plan poti ostaja nespremenjen: Tajska z otokom Koh Kood blizu meje s Kambodžo, kratek postanek na Baliju, roadtrip z avtodomom po Novi Zelandiji, sedem dnevno razvajanje na samotnem otočku na Fijiu, roadtrip z najhitrejšimi vlaki po Japonski in za konec nekaj dni Malezije. še vedno čakava na val poguma, da bi si del potovanja pustila nesplaniran in šla povsem go with the flow. Tokrat ga še ni bilo. Vala namreč.
Otroci rastejo, s tem pa tudi njihove obleke in propsi, ki jih zdaj že brezpogojno zahtevata: “Tole bomo vzeli na potovanje.” Karte Ena, Dobble, maske za potapljat, knjigice, lisička za spat in Spiderman, tale najljubše čeveljce in tole kapco na šilt … Naši kovčki pa niso zrasli prav nič. Še vedno smo na minimumu: dva večja kovčka vsak po cca. 20 kg robe in trije dnevni nahrbtniki (Art je za enkrat še brez, Lila pa prevaža svoje prčkarije).
Dobra novica je, da sem fotografsko opremo zmanjšal na čisti minimum. Še lani sem na potovanje vzel tavelik Canon 5D Mark II fotoaparat in dva objektiva, enega večjega kot drugega: Sigmo 35 1.4 in Canon 70-200 2.8. Kdor pozna, ve, da je vsaj slednji krava od objektiva in da že samo tole vse skupaj nanese nekaj prostora in kilogramov. Zdaj imam samo Fuji X100IV in to je to.
Še vedno iščem sweet spot, kako obvladat ženo, dva otroka, motoriste, padajoče kokose in zlomljene pločnike ter hkrati posnet kakšno dobro fotko ali pa celo video.
Vredu bo, vse bo vredu. Z nami na poti za vsak slučaj tudi Zavarovalnica Vita, kjer na zavarovanje za tujino velja naša koda PJL15 za 15 % popust.
p.s. našel sem izgubljeni prenosni disk z zakladom fotografij z najinih preteklih potovanj. V ta prispevek sem dodal nekaj zanimivih, neobdelanih.
