Evo. Zdaj se pa že tresejo rokice in nogice in mislen na to, kako bomo danes sploh lahko zaspali je končno prišla na površje. Ura je šest popoldan, jutri ob desetih dopoldan se vsedemo v avto in proti letališču. Čaka nas dolga pot, ampak ob misli na to, kam gremo, bodo ure kot minute … ni rekel še nikoli nihče, ker vsi vemo, da so ti dnevi najhujši in se bi jih branil še hudič! 🙂
Da sva malo umirila potovalne živčke, sva ob pakiranju posnela tale spodnji vlog, kjer sva pokazala, kaj vse je in kaj ni romalo v naše kovčke.
Tako, zdaj pa pogledat skoke, potem pa spat. Upam. Čaka nas namreč vsaj 24-ur dolga pot in res je ne bi rad začel že utrujen. 🙂
