Notranjost Floresa je drugačna. Ni klasična popotniška destinacija in zato te mesta, ki jih srečuješ na poti ne sprejemajo s tisočerimi dražljaji namenjenimi samo tebi in ljudje, ki jih srečuješ so preprosto to – ljudje. Vse kar želiš videti ali doživeti, je prepuščeno tebi. Znajdi se in uživaj ob tem, kar vidiš, ne ob tem, kar želiš, da bi videl.
Včeraj sva denimo midva pametnjakoviča gonila najin mestni skuter tako daleč v hrib na lovu za enim drobnim “rdečim” jezerom, da sva se po kakšni urici vožnje med plantažami kave, travniki, potkami, ki to niso bile, znašla na robu ogromnega vulkanskega kraterja. Od tam dalje ni šlo. A pogled je bil magičen.
Dopoldan sva preživel v tradicionalni vasici Bena, ki je nastala v mezolitiku in kjer danes še vedno živi nekaj 100 ljudi. Na srečo sva naletela ravno na praznovanje ob prenovi hiš.
In ujela nekaj trenutkov.
