Kam pa naprej?

Azija

Še nekaj Kanawe skozi moje oči

Ta trenutek se gužvava nekje na drobnem avtobusu v notranjost otoka Flores. Ja, ta objava je bila dana na “Schedule. Ubistvu ta trenutek sedim za veliko leseno mizo tik ob recepciji v enem izmed “tapoceni” hotelov v pristaniškem mestecu Labuhan Bajo. Obute imam nogavice, ki začuda ne smrdijo. No, razen po instant kavi, ki jo je Katka malo prej razsula pred vhodom v najino sobo z najmehkejšimi jogiji na tej strani poloble. Nekaj kašljam, kiham, teče iz nosa in malce hrope, ko vzdihnem.

Z vami bi rad delil še nekaj trenutkov, ki jih je na otočku Kanawa ujel najin vse bolj popackan fotoaparat.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Puščava Tar.

Takolele. Pushkar sva izžela, kolikor se ga je izžeti dalo. No, če vprašate Katko,...

Končno spet na -18 metrih

Po tem, ko sva v Indoneziji lizala sladoled skozi šipo (beri: bila na najboljših mestih...

(Pre)dolg izlet na Misali

"We start at 8 AM," sem rekel. "Yes!" je odgovoril. "8 morning." "OK, you come to...

Pustil sem koscek srca. Ponovno!

Nerad zacenjam nove stvari. Raje imam misli nanje, priprave in planiranje. Ko je enkrat...

Curry Without Worry

Sem čisto pri miru in opazujem, kako ob sončnem zahodu spreminjajoča se barva neba...

Skozi črno luknjo v Amritsar

"हैलो, आप कैसे हैं?" reče fant nasmejan do ušes. "Ou, sorry, no Hindi!" rečeva. "तुम कहाँ...

Utrinki

Komentarji

  1. Slabo … :/ to je bolj atrakticja in nastavljeno. Name je pustilo medel vtis. Ampak ko pa vidis kaksnega, je pa kar izvenzemeljsko! 🙂

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime