Trenutno smo doma

Azija

Čričkovi boji, pivo v čajniku in čaj po pivu.

“Kje točno je zavil svet v napačno smer?” bi se lahko vprašal tisti trenutek, ko se je mimo naju pripeljal fant na kolesu, oblečen samo v sorong (tradicionalno moško krilo na Šrilanki) in zradi buljenja v ekran svojega pametnega telefona popolnoma neskoncentriral na promet za, ob in pred seboj. Zakaj mu je tega treba? Zakaj raje ne je banan, pije kokosov in lovi rib? Zakaj torej ne počne tistega, k čemur mi tako bahavo strmimo in … ob tem nalagamo fotografije na svoje Facebook profile? Če je on fant. Če je on kdaj lačen in kdaj zaljubljen. Če tudi on želi več. Potem si nisva tako zelo različna. In če lahko vse to počnem sam, zakaj ne bi tega počel tudi on …

Po skoraj 30 urah sva prispela v Negombo. Mestece ob obali, ki elegantno sprejme večino pribežnikov, ki na Šrilanki pristanejo v njegovem glavnem mestu Colombu. Tukaj sem pred dvema letoma že bil in ko sva se tokrat peljala s tuk-tukom nasproti iskanju poceni sobice, sem nekje v sebi ob vsakem odcepu, vsakem lokalu in tabli vzkliknil: “Tu sem že bil!” No, nisem. Vse je novo, vse je drugače. Ne toliko na zunaj, kot pa je drugačen “vibe” Šrilanke.

Katka je ob mljaskanju dobro s čiljem in poprom začinjenih, sicer pa odličnih škampov z žara (cca. 4 eur!) rekla, da se tukaj počuti varno. In morda je prav to beseda, ki najbolje opiše Šrilanko za nekoga, ki že poprej goji o njej predstavo tipične azijske “razmetane” države. Varna je. Varno je govoriti z ljudmi, varno je prečkati cesto, varno je jesti, varno je ležati v sobi in varno je raziskovati.

Danes je budistični praznik Poya in praznik najinih možganov, hkrati. Ja, neverjetno naključje je hotelo, da se to zgodi prav danes. Poya je poskrbela zato, da so nama morali pivo, ki ga sicer zaradi strogih varnostnih meril ne smejo točiti, postregli v čajniku (fotka spodaj), Katka pa je “cricket match” ob prebiranju Lonely planeta in iskanju aktivnosti za prihodnje 3 dni, ko bova tukaj, prevedla kot “neki čričkovi boji”. 🙂

Mogoče se počutim za odtenek predomače. Pa saj ne vem, a je to dobro ali slabo. Morda sva si s tistim fantom na kolesu bolj podobna, kot sem si mislil …

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Pivo, sončni zahod in poljub na Gilijih (Indonezija)

Cuker. Inzulin. Sladkorna. Ampak, jebat ga. Včasih se je pač treba prepustit in uživat...

Potovanje po Japonski: Poceni hrana

Japonska ni le sushi. Pravzaprav, če dobro pomislim, naju prvih nekaj dni najinega 35-dnevnega...

Božično jutro v El Nidu

Danes sva se zbudila na plaži. Z magičnim razgledom na ponosne sklanate hribe in...

Wakatobi otočki (Indonezija) – vodič.

Mogoče ste že kdaj slišali, da ima Indonezija preko 17.000 otokov. Nekateri so zelo...

Wakatobi (1. del) – Sama na otoku.

Wakatobi. Ime otočja sestavljeno iz prvih zlogov njegovih štirih večjih otokov. Wangi-wangi. Kaledupa. Tomia....

Zamenjali Dominikansko za …

Takolele je. Dominikanska je lepa, modra in zelena in okusna. Ampak tri tedne, kot...

Utrinki

Komentarji

  1. Odlična postrežba piva…boš moral pod statistiko popitih piv (verjetno steklenic), dodati še število popitih čajnikov piva….
    Potopis pa odličen…veselje vaju je spremljati…
    D.

  2. Dingo, hvala ti! 🙂 Čaja pa nikakor ne moreva vodit, ker jih popijev tolko, da bi zabasala verjetno celo internetno žilo z updejti! 🙂

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime