Kam pa naprej?

Azija

Čričkovi boji, pivo v čajniku in čaj po pivu.

“Kje točno je zavil svet v napačno smer?” bi se lahko vprašal tisti trenutek, ko se je mimo naju pripeljal fant na kolesu, oblečen samo v sorong (tradicionalno moško krilo na Šrilanki) in zradi buljenja v ekran svojega pametnega telefona popolnoma neskoncentriral na promet za, ob in pred seboj. Zakaj mu je tega treba? Zakaj raje ne je banan, pije kokosov in lovi rib? Zakaj torej ne počne tistega, k čemur mi tako bahavo strmimo in … ob tem nalagamo fotografije na svoje Facebook profile? Če je on fant. Če je on kdaj lačen in kdaj zaljubljen. Če tudi on želi več. Potem si nisva tako zelo različna. In če lahko vse to počnem sam, zakaj ne bi tega počel tudi on …

Po skoraj 30 urah sva prispela v Negombo. Mestece ob obali, ki elegantno sprejme večino pribežnikov, ki na Šrilanki pristanejo v njegovem glavnem mestu Colombu. Tukaj sem pred dvema letoma že bil in ko sva se tokrat peljala s tuk-tukom nasproti iskanju poceni sobice, sem nekje v sebi ob vsakem odcepu, vsakem lokalu in tabli vzkliknil: “Tu sem že bil!” No, nisem. Vse je novo, vse je drugače. Ne toliko na zunaj, kot pa je drugačen “vibe” Šrilanke.

Katka je ob mljaskanju dobro s čiljem in poprom začinjenih, sicer pa odličnih škampov z žara (cca. 4 eur!) rekla, da se tukaj počuti varno. In morda je prav to beseda, ki najbolje opiše Šrilanko za nekoga, ki že poprej goji o njej predstavo tipične azijske “razmetane” države. Varna je. Varno je govoriti z ljudmi, varno je prečkati cesto, varno je jesti, varno je ležati v sobi in varno je raziskovati.

Danes je budistični praznik Poya in praznik najinih možganov, hkrati. Ja, neverjetno naključje je hotelo, da se to zgodi prav danes. Poya je poskrbela zato, da so nama morali pivo, ki ga sicer zaradi strogih varnostnih meril ne smejo točiti, postregli v čajniku (fotka spodaj), Katka pa je “cricket match” ob prebiranju Lonely planeta in iskanju aktivnosti za prihodnje 3 dni, ko bova tukaj, prevedla kot “neki čričkovi boji”. 🙂

Mogoče se počutim za odtenek predomače. Pa saj ne vem, a je to dobro ali slabo. Morda sva si s tistim fantom na kolesu bolj podobna, kot sem si mislil …

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Adijo Nepal. Hello Tajska.

Ko nimaš pojma, kaj greš gledat v kino, potem pa te fičlm prilepi na...

5 “ta čudnih”

Jutri se odpravljava na otoček Gili Air in pri že-ne-vem-kolikem pakiranju, sva naletala na...

Wakatobi (3. del) – Tomia. Vse, kar sva iskala.

O Wakatobi otočju bi lahko pisal spise, romane, sonetne vence. Je eden tistih kotičkov...

KKK

Tole zgoraj na fotografiji so 3 stvari, vse se začnejo na črko "K", ki...

Prva pomoč: Thaton (Tajska)

Thaton je majceno mestece, ki je bilo včasih zelo priljubljeno zaradi 'visa-run'-ov v Laos,...

Koh Kood – več od tega pa na...

Skoraj z zagotovostjo lahko trdim, da ne bomo šli več na Koh Samui, Koh...

Utrinki

Komentarji

  1. Odlična postrežba piva…boš moral pod statistiko popitih piv (verjetno steklenic), dodati še število popitih čajnikov piva….
    Potopis pa odličen…veselje vaju je spremljati…
    D.

  2. Dingo, hvala ti! 🙂 Čaja pa nikakor ne moreva vodit, ker jih popijev tolko, da bi zabasala verjetno celo internetno žilo z updejti! 🙂

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime