Pravijo, da predstavitve ne smeš nikoli začeti z opravičilom, z izgovori.
Začenjam z opravičilom in izgovori. Ne znam. Ne gre. Ne zna. Nikakor, pa če se še tako potrudim, ne morem prek videoposnetkov prikazati vsega tistega, kar ti lahko, potencialno, če ji seveda dovoliš, Indija ponudi. Tu predstavljena je zgolj dvodimenzionalno. Vid in sluh. Tisto, kar Indija daje prek dotika, vonja in okusa ostaja tam nekje daleč. 7000 km vzhodno od Slovenije. Tam čaka vsakega posebej.
To je moja Indija:
httpv://www.youtube.com/watch?v=MlZcDLxFcD8
dober video, zanimiva tetovaža tam na nogi…
Iskrena hvala!
Tetovaža je pa od kolega Andreja, ki se mi je pridružil v Kerali za novo leto. Je pa huda, ja…
Zakon. A to je potovanje brez kake agencije, na lastno pest? 🙂
Zdi se mi super, samo malo rizično glede razmere kakršne se odvijajo dol,ali ne?!… Zanima $ za tako pustolovščino.;)
Boki, ja, čisto na lastno pest. Kupil sem letalsko karto, kjer sem pristal v Mumbaiu in letel nazaj iz Delhija, vse ostalo pa “kar bo bo” 🙂
razmere dol so več kot stabilne in super. So seveda območja, kjer prihaja do konfliktov, ampak glede na velikost Indije je to pribložno tako, kot bi se v Sloveniji zdajle bal živet, glede na to, kaj se dogaja v Tuniziji. Pač enostavno ne greš tja.
Letalska karta – 640 EUR
Hrana, prenočišča, prevoz – 480 EUR
Bedarije, knjige, nekej za oblečt v Delhiju – 50 EUR
SKUPAJ: 1170 EUR
Nekaj podobnega sem sam izvedel…2 meseca potovanja po Tajski, Laosu in Kambodzi… Neverjetna izkušnja, ki me je spremenila za celo življenje…(pozitivno).
Cenim vsakega, ki si drzne narediti kaj takega..
Lep pozdrav
Mrki, tudi jst! Saj pot sama po sebi ni tezka, tezko se je spoprijeti s samim seboj, ne?
Moram se še enkrat oglasiti – odličen video, le prekratek, komaj sem začela dojemati, pok, pa že konec – saj bo še, a ne? Vse pohvale pa za glasbeno opremo, se ve, saj si muzik. Zdaj pa moram nehati s pohvalami in komplimenti, da se ne boš “pevzel”.
Lepo bodi in na pisanje:-)
Ja vmes so faze, ko te prime, da bi kar šel domov…Ko imaš dovolj te hrane, teh ljudi, vročine, komarjev,….skratka vsega…vendar je to le faza ki traja največ dan ali dva. Sam sem spet na poti, za pol leta sem se odpravil v Turčijo….kam me dalje zanese pa še ne vem (želje so velike, tako kot vedno)..
Res je. Te kdaj zagrabi. Če te drži dva dni, se mi zdi že dolgo. Mene bolj kdaj pa kdaj popade kakšen afekt, ko ti gre mogoče res vse narobe. Je pa tako, da prek ko si se sposoben spraviti iz tega stanja boljše je. Bolj si lahko ponosen nase.
V Turčiji si, backpack? Imaš od tam namen dalje ali prideš še pred tem domov? Pišeš blog?
Ne vsaj pol leta me nebo domov…ta pot ni glih backpack..je bolj ustaljene narave…kufer pa par lepih cot zraven :))) Bloga ne pišem..žal..Turčijo bom obdelal do dobra pol pa mogoče še v kako sosednjo državo..muslimanski svet me zanima v tem trenutku 🙂
zelo lepo. ti zavidam. odlocitev, da gres nekam za veckot za nekih ustaljenih 14 dni – 2 meseca je tezka in za seboj potegne taksne malenkosti, kotse jih prej niti ne spomnis … vse tome se caka 😉