Trenutno smo doma

Azija

Kakšnih 100 let nazaj.

“Počutim se, kot Primiceva Julija,” je bila moja prva misel, ko so najini, tokrat še posebej siti nahrbtniki, po 4 urni vožnji iz Pokhare utrujeno padli na tla v majhni izbi s pogledom na osrednji bazar vasice Bandipur. Nobenih avtomobilov, nobenih motorjev. Niti koles. Tla tlakovana z velimi ploščatimi kamni nepravilnih oblik, na vsaki strani pa dvonadstropne vrstne hiše. V spodnjih nadstropjih trgovinice in gostilnice, zgoraj pa pisane fasade z majhnimi okni, izza katerih so umirjeno kukali obrazi deklet, njihovih očetov, njihovih zgubanih, a še vedno nasmejanih dedkov.

Vsako večje drevo je in še vedno služi kot postojanka na dolgih trgovskih poteh iz ene vasi v drugo.

Čas se je v tej vasici ustavil nekaj sto let nazaj. Že res, da so jo tehnološki zajedalci iz mest že dosegli in da danes tako ali drugače krojijo njen vsakdan, a utrip, ki ga je čutiti pri brezciljnem sprehajanju po zgolj kakšnih 200 metrov dolgi ulici, je ostal nedotaknjen.

Ta trenutek je tukaj večer. In da je res večer, kot se spodobi, je poskrbela tudi gospodiča elektrika, ki je očitno zatavala v neznano in je že nekaj časa ni na spregled. Nekaj otroških vzklikov se meša z zvoki pospravljanja trgovin in globoki moški glasovi se bodo očitno tudi ta večer pod najinim oknom pogovarjali o nečem tako pomembnem, kot je “nova nepalska ustava”.

Ramkot je tradicionalna vas, v kateri so hiše vedno grajene iz blata in kravjega blata.

Po današnjem mini pohodu v tri ure oddaljeno sosednjo vasico Ramkot, soočenju z gigantskimi nepredvidljivimi letečimi in-oh-in-sploh-najbolj-groznimi kobilicami, boljščanju iz oči v oči z dvema divjima opicama, preklinjanju sonca in njegovih vročih žarkov ter nagrajevalnem 0,65 l velikem pivu Ghorka, sva, priznam, precej utrujena. Če ne bi poprej, kot tapravi Slovencelj,  ob omenjenem pivu s kozarcem v roki za mizo nekajkrat kinknil, bi se zdajle v polsnu že pošteno boril z nadležnimi komarji, ki jih očitno prijeten večerni hribovski zrak prav nič ne moti.

Jutri greva dalje v Kathmandu. Jutri s Križankah Tabuji v živo na Val 202 ob 20.30! 🙂

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Afganistan in njegovi zmaji

Berem knjigo Kite Runner. Spisano leta 2003, avtor Khaled Hosseini. Preprosta pripoved, postavljena pretežno...

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Keralo za enkrat doživljam kot zeleno-modro oazo sredi sivih mest in s hrupom prepojenih...

Hello Hong Kong

Z Lilo leživa v 120 x 180 cm veliki postelji v 3 x 2...

Na Tajsko ali Filipine?

Če bi moral poleg Šrilanke izpostaviti dve destinaciji, ki sta v zadnjih mesecih predvsem...

V zen templju. Drugič.

“Konichiwa,” sva ga pozdravila, on je zamrmral nekaj nazaj. Že čez trenutek nama je...

Račji zarodki za kosilo (Manila, FIlipini)

Precej ogabno, srednje okusno in vrhunsko doživetje. Na ulicah prodajajo račje jajčke. Lepo skuhane,...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime