Klastrofobičnim je vstop verjetno prepovedan. Prav tako tistim, ki iščejo udobje petih zvezdic. In tistim, ki ne prenesejo cigaretnega dima. Kapsula hoteli so bili na Japonskem davno davno tega namenjeni le moškim, večinoma poslovnim popotnikom, ki so namesto klopce na železniški postaji iskali kakšno prijetnejšo alternativo. Tokyo s svojimi več kot 13 milijoni prebivalcev raste predvsem v zrak in kapsula hoteli so v tem pogledu prav gotovo najbolj ekonomična rešitev.
Živiva na robu mesta, v predelu Asakusa. Le nekaj sto metrov od epicentra iz katerega je kmalu po začetku sodobnega štetja zrastel Toyko. Predel je v preteklosti veljal za “bolj porednega”, s kopico mafijcev, prostituk in brezdomcev na kupu. Danes je tu zrasla najvišja stavba v Tokyu in z njo še nepregledna množica luksuznih stanovanj, katerih cene dosegajo tudi več kot 500.000 eur za enosobno stanovanjce.
Nazaj h kapsulam. Super so. Najbrž je popolna kombinacija utrujenosti, adrenalina in blaženosti prispevala k neverjetno trdnemu spancu. Spiva namreč kot dojenčka. 8 ur. Vsaj. Tako lepo je tam na tistih cca. 3 kvadratnih metrih. Nihče te ne moti. Ne slišiš smrčanja. Bereš, razmišljaš, gledaš japonsko televizjo z vsemi njihovimi zvočnimi efekti in kanji-ji, v katerih že prepoznavaš oblike in linije.
15 eur na dan na osebo. Dražje kot kjerkoli v jugovzhodni Aziji, a v Tokyu ena izmed cenejših opcij. Booking.com pravi, da je povprečna vrednost, ki jo oseba plača za prenočišče v Tokyu 116 eur. Nažgala sva jih za 101! Wohoooo …
Ura je 9:09, čas za zajtrk (losos, miso juha, riž in pickles), potem pa novemu Tokyu dnevu naproti.
Še zadnjih 5 dni najinega potovanja …
