V bistvu sem brez besed, tako lepo je. V najlepšem scenariju si nisem predstavljal, da se bomo tako smooth ufurali v Bangkok. Da bomo jetleg (v veliki meri) preživeli že po 48 urah je samo pika ni i temu, da se že počutimo, kot doma. Da otroka ne jočeta, da Artu ni prevroče ali (na klimi) premrzlo, da Lila hodi po ulici, kot da bi bila njena in na glas repa nekaj med Trkajevimi Repki, Pikapoko in svojimi izmišljenimi poezijami, v katere spretno vključuje vse naključne stvari, ki jih vidi na ulici.
Nasmehov smo (no, sta – če smo čisto iskreni) bili od Tajcev v prvih dveh dneh deležni toliko, kot v vseh najinih poprejšnjih potovanjih skupaj. Še največ po tem, ko sonce pade čez obzorje nebotičnikov in se Bangkok zasveti v svojih neonskih lučeh … na ulici pa med vsem truščem in hruščem Art like a boss na svojem vozičku in Lila ob zgoraj omenjenem performanceu, z glasom ki se sliši do Kuala Lumpurja.
Pred potovanjem sva v glavah nizala stvari, ki se jim bova mogla tokrat odpovedati. Mirne večerje na ulici, masaže, odkrivanje Bangkoka ponoči … well, vse to se je zgrnilo na nas v najlepši možni obliki in daleč nad vsemi pričakovanji. No, najbrž se bodo Rebeke Dremelj tega sveta zdaj zgrnile nad naju, češ da to pa res ni varno, takole v takšnem mestu ponoči pohajkovati z otrokom in kaj pa hrup in smog in promet … veste kaj, mislim da sreča na obrazu najini otrok odtehta tudi kakšen izhod iz balončka, v katerem predsedniki države ne lulajo in ne kakajo.
Katka je lepo povzela Bangkok: “Za vsakim ovinkom te čaka nova dogodivščina.” Sploh si ne morem predstavljat, kaj dogaja v glavah najinih tamalih, ki jim nna 100 metrih poti zdaj z leve maha tetka, se z desne stric zadere “Hello baby!” (hm… al je bilo namenjeno Katki? Al pa meni?!!), stric iz vode potegne živega jastoga in ji ga pokaže, ji tetka ponudi svež kokos, oči nekje ubode narezano papayo, ji mami pokaže najbolj bleščičasto oblekco ever, oči vonja durian … Ajajaj, noro.
Danes je pol dneva lilo ne kot iz škafa, ampak kot iz škafa vseh škafov. Po dveh urah naliva je samo na polno fsekalo in jvrglo ven še štrom. Pa smo malce zakinkali, se zbudili ob petih popoldan in začeli dan. Tudi to pride in jutri se zaradi tega naliva obeta malce hladnejši dan. 30 namesto 34. In izkoristili ga bomo za obisk luštnega parka severno od nas in srečanje z najinim starim znancem Davidom, ki ga peljemo na večerjo.
