Spet smo doma

Azija

Krožnica.

V majhnem mestecu ob svetem jezeru nekje na zahodu Indije je ta trenutek ura natanko 22:59. Trda tema je in nad menoj poskuša migetati zvezda. V daljavi slišim lajež psov in vsake toliko slaboten vetrič od kdo ve kod prinese še zvok udarcev po bobnih in motornega kolesa. Vem, da pred vrati mojega hostla na tleh zaspi gospod, ki me zjutraj ne bo prosil za drobiž in vem, da malce višje po ozki razriti potki spi še nekaj njegovih prijateljev. Tistih, ki bodo zjutraj le z nasmehom prečesavali ulice in se verjetno utapljali v spominih Pushkarja, kot je nekoč še bil.

Na poti sva dobra dva meseca. Prepotovala sva že skoraj 20.000 kilometrov in če sodim po sebi, jih potrebujem vsaj še neskončnokrat toliko, da se bom zares spoznal.

Beseda potovanje mi je vse bolj tuja. Neupravičeno zavaja, da se odmikam od nečesa. Od mene. Od znanega. Od zavetja. Pa je ravno obratno. Skozi kilometre, skozi neštete nasmehe in težke nesporazumčke se korak za korakom bližam samemu sebi. Ne pravim, da je to vselej lepo in prijetno. Ne pravim, da je to katarzično in enostavno. Včasih (vse manj pogosto) si želim, da dela sebe ne bi nikoli spoznal. Pa ne gre. V okolju kjer sem, ta hočeš nočeš privre na dan. In če je dobre dan, ravno v trenutku, ko si to najmanj želiš.

Prvič, je grozno.
Drugič, še boli.
Tretjič, te razjezi.
Četrtič, se upraš.
Petič, razumeš.

Desetič, preprosto pustiš.

Če slučajno potujem, potem potujem v krožnici in čez 20.000 kilometrov bi po vseh zemeljskih izračunih moral prispeti nekako na začetno točko. Da vidimo …

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Curry Without Worry

Sem čisto pri miru in opazujem, kako ob sončnem zahodu spreminjajoča se barva neba...

Hamburg, Muse in naio ssaion.

Za 5 dni sva bila povabljena v Hamburg. Da skrajšam dolgo zgodbo pregovarjanja, a...

90 eur za plombo? Vi ste nori …

Jaz imam Curaprox, Katka celo svojo električno zobno ščetko. Prisegava na Sensodyne in vsaj...

Prva pomoč: Hoi An (Vietnam)

Hoi An, ki ga ljudje velikokrat zamenjajo za glavno mesto Vietnama - Hanoi, je...

Jakarta, selamat pagi!

Prispela sva. Po ne toliko naporni noči, kot je bila neprijetna vožnja z letalom,...

Gor in dol po Južni Koreji.

Najin prvi vtis o Južni Koreji? Rada bi bila Japonska, ampak nikakor ne more...

Utrinki

Komentarji

  1. Nekoliko sem v zaostanku z branjem novih objav, ampak k tej se stalno vracam, ker tako preprosto zajema bistvo spoznavanja sebe. V majhnem mestu v Sloveniji ali na drugem koncu sveta, načela so enaka in Mic jih je super povzel.

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime