Povsod je lepo

Priznam. Pred potovanjem v Oman je bila ena mojih največjih skrbi avto. Kako ga bova sploh najela? A ga bova preplačala? A se bom moral barantat do onemoglosti? In potem, ko...

Doma sva. V Ljubljani. In vstisi o Omanu počasi dobivajo jasnejše barve, oblike in iščejo tiste špranje v spominu, v katerih bodo najbolj varni. Čeprav sva pričakovala, da bodo zadnji dnevi...

Juhuhu! V 10 dneh sva prevozila 3300 kilometrov, 7-krat na rajskih kotičkih prespala v najinem šotoru in bila gosta v 3 zanimivih guest housih. Iz severa Omana sva prišla na njegov...

Ura je 8:36 zjutraj in ravnokar ob kavici počivava po obilnem zajtrku stvari, katerih imen ne znam ponoviti. Sva 15 kilometrov znotraj puščave Wahiba, v precej luksuznem puščavskem kampu Sama Al...

Ura je 20:49 in sedim na udobnem stolu, za leseno pisalno mizo tople hotelske sobice. Ja, danes sva si jo privoščila. Današnje jutro se je na makadamskih gorskih cesticah prevesilo v...

Ura je 19:28. Dnevi se s takšnim tempom pač zaključijo hitro in začnejo takoj. Ta trenutek sediva v izsušeni strugi vadija Damm, ob nečem, kar je še pred nekaj minutami bilo...

Ura je 23:26. Shit! Kolko je ura? OK, tale prispevek bo treba napisan brzinsko in potem čim prej pod … pod prašno, pršic polno semi-deko. Dan sva začela pozno. Zakaj? Katka...

Ura je 20:42 in kmalu greva spat. Prvi dan v Omanu je skoraj pod streho. In čeprav sva bila še ob pristanku prepričana, da bova zaradi precej dolgega premika iz Ljubljane...

Medtem ko to pišem, pijem deci domačega rdečega vinčka s Krasa. Medtem ko ti to bereš, pa sva s Katko že visoko nekje nad Arabskim polotokom in počasi frčoplaniva proti Muscatu,...

Še 36 ur imava do odhoda in kot vsak rok, tudi tale s seboj prinaša brezglavo bezanje po nikoli dokončanih opravkih, srečanjih, tistih drobnih malenkosti, ki si jih vedno puščava za...