“Če je let dolg 6 ur ali manj, je to zame kratek let,” je danes Katka odgovorila na mojo zagonetko o tem, kako najbolje optimizirati 10 letalskih podvigov, s katerimi bomo spomladi prihodnjega leta obkrožili svet.
Pa gremo lepo po vrsti.
Že dolgo v nama tli želja, da bi šli okoli. Naše Zemlje. Po navadi sva zdrla tja do vzhodnega dela Azije (mislim, da je bila najbolj vzhodna točka dejansko Tokyo na Japonskem), potem pa sva se obrnila in nazaj po isti poti. Lepo in prav, ampak zdaj je prišel čas, da gremo še naprej (ali pa je to že nazaj, kdo ve?).
Da sem lahko sploh začel s prvo fazo načrtovanja, sva morala razjasniti nekaj ključnih vprašanj:
- Kaj je a must za obiskat, kaj je nice to have in kaj niti ne tako zelo nujno?
- Kaj želimo doživet?
- Bomo pri Bangkoku zavili gor ali dol?
- Koliko časa si bomo vzeli?
- Kdaj je najboljši čas za na pot glede na vreme?
- Koliko denarja nas bo to stalo in kje ga bomo dobili?
- A bo otrokoma toptop ali samo top?
Seznam, ki sem ga oblikoval v prekomerno optimističnem scenariju, je obsegal več kot 25 destinacij in je bil kratkomalo nerealen za eno koherentno potovanje, opravljeno v razumnem času. Seveda bi se dalo, ampak bi bilo verjetno ne le predrago (splonebompovedalkolikodenarja) in predolgo (5-6 mesecev), temveč tudi od ene točke naprej konkretno prenaporno.
Bali ven, kaj pa Nova Zelaldnija?
Najprej sva iz enačbe vrgla Bali. Bali nama je pori srcu ravno zaradi dejstva, da sva se tam zavlekla v kakšne neturistične rovte, se predajala vsem vrstam užitkov in se tik pred letom domov splazila iz najine luknje ven. No, tega pač z otroki ne gre početi, ker bi se metala na trepalnice od dolgčasa.
Druga dilema je bila težja. In predvsem je odgovor nanjo konkretno zakoličil pot. Torej, kaj nama je ljubše: Japonska ali Avstralija&Nova Zelandija? Slednje je modro, zeleno, naravno, pristno, mirno. Japonska je sushi, akihabara, zlati templji, rdeči javorji, hitri vlaki. Bomo Avstralijo in Novo Zelandijo lahko obdelali v relativno kratkem času? Namreč glede na želeno število postankov imamo na vsaki destinaciji največ 10, morda 14 dni če res raztegnemo. Ne. Odločila sva se, da Bali, Avstralija, Nova Zelandija in od nje naprej na Fiji pridejo na vrsto v enem drugem scenariju. Morda leta 2026.
Torej je padla odločitev, da ko enkrat pridemo do Tajske, od nje zavijemo navzgor do Osake na Japonskem in tam v 10 dneh pridemo lepo lagano do Tokya.
Pot do Tajske
Kaj pa pred Tajsko? Uf, tudi tukaj je bila kopica idej. Nepal? Sliši se super, ampak dajva počakat, da bosta otroka malce večja in bomo lahko naredili kakšen mini treking (ja vem, so opcije, ampak … drugič). Butan? I wish. I do actually ampak je predrago. Maldivi? OK, sva že bila dvakrat, ampak greva pokazat otročkoma, kaj je to res-lepo-morje. Indija? Ne. No, ali pa? A bi? Pa dajva! Pakistan? Sicer vsi pravijo, da je noro lepo in po novem celo manj nevarno kot pred leti (neka lestvica objavljena na spletu), ampak raje ne. Dubai? Ne, je bilo dovolj. Oman? Uh, ja. Oman, eno najnih najlepših potovanj. Dajmo s tem začet.
Torej, za enkrat smo tule:
- Roadtrip po Omanu (7 dni)
- Hiter postanek (5 dni) v Mumbaiu v Indiji
- Hop na en lokalni otoček na Maldive (7 dni)
- Najest se na Tajsko (10 dni)
- Od Osake do Tokya na Japonskem (10 dni)
Od Japonske dalje pa …
Če pogledate na Google Earth je iz Japonske tja čez pravzaprav samo ena opcija. Hawaii. 🙂 Katka je nekoč v prejšnjem življenju že bla, ampak se ne spomni prav veliko. Jaz nisem bil niti blizu.
Iz Havajev dalje pa spet dilema. Da vam prikrajšam vse monologe mojih možgan, sem se na kratko odločal spet med dvema potema. Prva je šla v Los Angeles, roadtrip do San Diega, od tam v Mehiko in iz Mehike v New York. Druga pa iz Havajev na zahod Kanade, v Vancouver od tam na enega lepših roadtripov do kanadskega Calgaryja in od tam v New York. Well, odločila sva ze za opcijo številka 2. Mehika pride na vrsto enkrat “za podaljšan vikend”, kot je danes pribila Katka, zahodno obalo ZDA pa sva vsak po svoje že obdelala in bo še malce počakala. Canadian roadtrip it is!
V New Yorku bomo pasli zijala. Jedli M&M bonbončke na Times Squareu, pili pivo in jedli Buffalo Wild Wingse, si želeli it na predstavo na Broadway, ampak se bomo odločili, da je Art še premali, se vozili s subwayem in ne šli na Kip svobode, ker je zame previsok. Tako!
IZ NYC še ne domov
Sem pa zelo vesel, da sem iz New Yorka našel zanimivo pot domov. In sicer, bomo od tam leteli na Islandijo (direkten let, bam!), tam naredili enotedenski roadtrip po najbolj zanimivih lokacijah, od tam pa z WizzAir direkt v Budimpešto in od tam z vlakom domov.
Hip hip hura, 70 dni, okoli sveta!
A je to res poročno potovanje? Ne, niti ne. Najino poročno potovanje sta bila dva dni brez otrok v termah Radenci, kjer sva se imela fantasično in ne bi zamenjala za nič na svetu! Tole je bolj “dajmo izkoristit še zadnje leto, preden gre Lila v šolo”. 🙂
Torej, za enkrat finalni plan zigleda takole:
- Roadtrip po Omanu (7 dni)
- Hiter postanek (5 dni) v Mumbaiu v Indiji
- Hop na en lokalni otoček na Maldive (7 dni)
- Najest se na Tajsko (10 dni)
- Od Osake do Tokya na Japonskem (10 dni)
- Roadtrip po dveh otokih na Havajih (10 dni)
- Kanada roadtrip (iz Vancouvra do Calgaryja) (10 dni)
- New York City (5 dni)
- Roadtrip po Islandiji (7 dni)
- Budimpešta in domov (3 dni)
Ostala vprašanja premlejemo skupaj v naslednjem prispevku. Zdaj pa sanjarit dalje.
p.s. Tudi tokrat bo z nami Vita življenjska. Da bomo pomirjeni na poti. <3
