“Ja, kaj pa tisti vajini kitovci, ki sta jih gledala na Filipinih?!” Delno imate prav. Tudi tisti kitovci so “turistična atrakcija” in verjetno ne bi bili tam, kjer so, če ne bi vmes posegel človek. Sva pa vseeno malce v naprej raziskala in ugotovila, da je njihovo hranjenje alternativa njihovemu ubijanju, ki so ga tamkajšnji domačini prakticirali še nekaj let nazaj. In na srečo kitovci niso za nobeno ograjo.
Pa vseeno. Ne pravim, da je tudi naju že srečala pamet. Morda le v razsmilek. Noben slon, ki ga jahaš in noben tiger, ki leži za rešetkami ni tako srečen, kot si srečen ti, ko na Facebooku objaviš vajino skupno fotografijo.
Govori se veliko. Govori se, da so tigri v kletkah omamljeni. In da slone pred jahanjem pretepajo do obisti, da so med ježo bolj ubogljivi. Pa spet drugi pravijo, da to ni nič res. Da so te slone rešili pred gotovo smrtjo in da bi ti tigri popadali pod streli divjih lovcev.
Verjetno je resnica nekje vmes. Ali pa vsakega malo. Vem pa, da se prav noben slon z verigo ali utrujen tiger na razbeljenem betonskem kvadru ne more primerjati s pogledom na trop živali, katerihkoli že, na prostosti. Pa četudi jih gledaš na 100 ali 1000 metrov in s teboj ne bodo pozirali za selfieja.