Izgubiti nekoga je verjetno nekaj najlepšega, kar lahko doživiš. Oddaljiti se od nečesa, kar ljubiš je lepo, je intenzivno. Postaviš svoje meje in jih presežeš. Daš vse, kar premoreš, in nazaj v tistem trenutku ne dobiš nič. Ostaneš prazen, takšen kot si v resnici. Prepoznaš se, ne da bi se tega sploh zavedal. Ostaneš sam s seboj.
Ljubiti nekoga je nekaj najlepšega, kar lahko doživiš. Predaš se, pustiš, da te odnese. Ne prepoznaš več samega sebe, ker si ti on. Ker si nekaj več, kot si bil poprej. Ker lahko poletiš, ne da bi se tega sploh prej zavedel. Ker občutiš, da si živ. Ker veš, kam sodiš.
A ljubiti nekaj, kar izgubljaš, je nekaj najtežjega, kar lahko doživiš.
Ljubiti nekaj, kar izgubljaš je težko…ja..pustiti, kar ljubiš, da gre v drugo smer.