“Nikoli nisem bil sam. Nikoli nisem vodil. Vedno sem se premikal, kot so mi narekovali. Prenesel sem vse. Naučil sem se prenesti tudi tisto najhujše. Rad sem jih imel, ker … ker sem vedel, kaj mi dajejo. Nikoli nisem bil sam. Vedno me je vodil tvoj nasmeh, tvoje želje, vedno so me vodile tvoje sanje. Danes sem zapisal. “In srečno sta živela do konca svojih dni. Vsak zase”. In pravljica se je končala. Nikoli nisem bil sam. Danes, danes prvič zaspim sam s svojimi mislimi.”
Pravljica: 1099
