Po 2 mesecih smo na poti domov.

2014

Indija skozi moje oci. Petic

"Ta velika" skala
Ob chaiju cakam na bus, ki vozi, ko pac vozi
PoKolopalisce za kokosi
Napis za gospodom?
Zilave rokice meter manjsega gospoda
Noro dobro in zravo in oh in potem se sploh
Arasidi
Z dezja pod kap
Ulica v Margaonu
Morem si kupit kolo, nujno
Blagajnik v gostilnici
Cakajoc Godoja (beri: vlak)
Takole pa se konca vsak obrok. Kumina in racun.

Ne uletim kar frontalno s foticem. Veni, vidi, vici. Na-a. Nocem, da se me ljudje ustrasijo, me imajo za “lonely-planet-kljuka-znamenitosti” tusrita ali da pozirajo. Pocasi, cakam na tenutek. Vcasih malce porinem, pa gre 🙂

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Kuharski tečaj: Tajska hrana

Ena izmed stvari, ki jo delim s tajsko filizofijo je koncept sanuk. Gre preprosto za...

Fotke, fotke, fotke … iz Venezuele

Jet lag. Na polno. V principu to niti ni tako slaba zadeva. Rad imam...

Najinih 552 dni popotovanja v Aziji

Slika pove več kot tisoč besed. Spodnji videoposnetek je dolg 2 minuti in 45...

10 nasvetov, kako “preživeti” letalo

Letala obožujeva. Predstavljajo tisti zadnji korak do težko pričakovanega morja obdanega s palmami ali...

Prispeli!

Zdaj se učimo barve. Rdeč avto. Moder zamašek. Rumena banana. Kaj sva pa pričakovala...

Iz luknje v raj.

Tole spodaj je bila najina soba dve noči nazaj. Prišla v mesto Bububu. Naglas...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime