Trenutno smo doma

2014

Indija skozi moje oci. Petic

"Ta velika" skala
Ob chaiju cakam na bus, ki vozi, ko pac vozi
PoKolopalisce za kokosi
Napis za gospodom?
Zilave rokice meter manjsega gospoda
Noro dobro in zravo in oh in potem se sploh
Arasidi
Z dezja pod kap
Ulica v Margaonu
Morem si kupit kolo, nujno
Blagajnik v gostilnici
Cakajoc Godoja (beri: vlak)
Takole pa se konca vsak obrok. Kumina in racun.

Ne uletim kar frontalno s foticem. Veni, vidi, vici. Na-a. Nocem, da se me ljudje ustrasijo, me imajo za “lonely-planet-kljuka-znamenitosti” tusrita ali da pozirajo. Pocasi, cakam na tenutek. Vcasih malce porinem, pa gre 🙂

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Zaupam ti, ne zaupam ti …

“…and Sheeva. She is the goddess of?” je bilo navkljub rahli omotici ze moje...

Indija skozi moje oci. Prvic.

p.s. Iskreno se opravicujem, ker ne morem nalagat fotk, ampak racunalniki so mega pocasni,...

Kaj nese punca v puščavo?

''Puščavikaaaaa!'' sva se drla, ko sva prvič zagledala te čudovite svetlo oranžne sipine. Izgledajo...

Zgodbe iz Afrike, 4. del: Mavretanska gostoljubnost.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Big boss in otežen vstop...

Megla, dež in Guinness.

"Imam dobro novico," nama je napisal kakšen teden nazaj. Kevin. Kolega popotnik iz Indonezije,...

Roadtrip: Barcelona

Provanso smo raziskali, sedaj pa na naš cilj - Barcelonaaaa (bi zapel Freddie). Dan pred...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime