Trenutno smo v Sloveniji

Main

Biti sam s seboj. v1.0

Včerej smo ga žurali. In seveda, ko alkohol v prijetni družbi razveže jezik, se ti zdi, da lahko z največjo lahkoto izražiš tudi tiste svoje najglobje misli, občtuke, poglede in želje. “Zakaj greš sam?”, je bilo eno izmed vprašanj. Verjetno marsikoga to najbolj zanima. Pa ne samo marsikoga, temveč konec koncev tudi mene.

Trenutno nimam jasnega odgovora. Vem, da je nekje v mojih mislih, povsem jasen je, a artikulirati ga ne znam.

Človek je družbeno bitje. Vsako dejanje se meri glede na povratno informacijo, ki jo posameznik dobi od družbe, svojih bližnjih in najbližjih. Lepo je delite z nekom, lepo je delati za to, da je drug srečen, najlepše je skupaj z nekom doživeti najlepše. To je tisto, kar mi danes daje največ. Ampak! Kaj, ko vedno ni lahko, ni na vsakem koraku mogoče deliti lepega s tistim, ki si ga želiš … in nikoli ne veš, kaj te čaka en korak v prihodnosti.

Rad bi našel način, da bom počel, ustvarjal in doživeljal trenutke, ki mi bodo brez “filtra” nekoga pomembnega drugega prinašali neskončno srečo.

Vem, da je prvi odgovor na tole, da je več kot logično, da mora vsak delati točno to, kar je njemu najljubše in se ne ozirati na druge. Lahko reči, težje doseči. Morda lahko doseči, ko si obkoljen z znanim, izredno težko pa verjetno, ko si enkrat povsem sam. Čisto sam, tam nekje, odvisen samo od sebe. Od svoje podobe, ki jo kažeš navzven in svojega notranjega jaza.

Ne vem. razmišljam …

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Najina fotografska oprema za potovanja

Da najprej razščistimo nekaj. Nisem fotograf. Nimam se za fotografa. O zaslonki, goriščni razdalji,...

Plaže na Koh Lanti

Koh Lanta se ponaša s precejšnjim številom plaž. Da ne boste tako zmedeni kot...

Fukuoka, prihajava!

Še 16,5 ur naju loči do pristanka v mestu Fukuoka na japonskem južnem otoku...

Hedonism to the max

Pa sva tu. Na obali. Prvi teden sva se namenoma dala na preizkusnjo, zadnji...

Ponujava “Popotniško prvo pomoč”

Zagotovo največji, a hkrati tudi najbolj zabaven izziv popotnika, je situacija, ko se znajdeš...

Veter s Karibov …

Nikoli, res nikoli si nisem predstavljal, da bo moja pot na karibsko morje izgledala...

Utrinki

Komentarji

  1. Mi je všeč razmišljanje. Se tut sama spogledujem z njim. Nikjer še nikoli sama. Zdaj je cilj poletja 2011 – Indonezija. Sama. Da spet najdem svoje delčke, ki so se zrušili v temeljih. In tut js upam, da najdem ta način…
    Hej, bova pa sigurno v najlepši in najboljši družbi! 🙂

  2. Uf, kok lepo, da vem, da je še nekdo na tej strani 🙂

    Vem, da je Indonezija le “ena izmed” držav in da je bil tole ekstremni splet okoliščin, ampak to je res dežela, ki se na polno ukvarja z vsemi tvojimi utu in čustvi. niti za sekundo ne moreš bi indeferenten in niti za sekundo nisi “le malo” srečen, “le malo” žalosten, “le malo” … pri meni so bila vsa čustva hiperintenzivirana 🙂

    uživaj!!!!

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime