Spet smo doma

Main

Med strahom in nepopisno srečo s hitrostjo 1Hz

Kočno so na varnem. Ljubljana-Zurich-Doha-Mumbai/Delhi-Doha-Frankfurt-Ljubljana

Danes sem dejansko predal denar Vanji (super prijazna punca) na STA-ju. In dala mi karte. Še pred tem sem šel na banko, ker na STA-ju je tako, da lahko plačaš samo z gotovino. Na poti na banko sem poslušal glasbo. Nekaj kar me spravilo v tapravi “mood“. Bilo je lepo. Takoj za tem pa strašljivo. Pa lepo in grozno. Bil sem srečen …

Tako extremnega nihanja v čustvenih odzivih na katerokoli odločitev v mojem življenju še nišem doživel. Ponoči slabo spim. V sanjah blodim nekj po Indiji, se srečujem z ljudmi, čakam v vrstah na vlak, poskušam spregovoriti z rokami. Se zbudim, na mizi vidim Lonelyja in me metuljčki v trebuhu kar poženejo v njegove strani. Samo nekaj malega, samo en detajl. Nekaj, da lahko potem cel dan razmišljam o tem. Pa me spet postane strah.

Zanimivo je to, da se med stvari, ki me jih je strah, niti z enim samim korakom ne uvrščajo denimo kakšne poškodbe, nesreče, zastrupitve ali karkoli podobnega. Pač, tiste klasične popotniške skrbi.  Za te sem razvil odličen obrambni mehanizem. Gre takole. Vsakič, ko se vprašam “kaj pa če se bo zgodilo tole…” se umetno postavim v tisto situacijo in si poskušam zamisliti, kaj je lahko najhujše. In ko se še tako potrduim, da dodelam “worst case scenario“, se mi rešitev tega problema vselej ponudi tako banalna, tako preprosto človeška in povsem logična, da se sam sebi zasmilim, da sploh dovolim takšnim problemom pot v moje misli.

V takšnih trenutkih si zmeraj ponovim to, v kar sveto in vedno bolj verjamem: “Pot je cilj”.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Nujno zlo

Marsikdo si misli, da sem pač eden tistih "žižkov", ki kategorično zanikajo vse kar...

Oddih pred sezono

Takrat, ko se vse počasi umirja in pada v miroljubni tempo božiča in novega...

Vse kar moraš vedeti o potovanju v Južno Afriko!

Južna Afrika je znana tudi kot afriška Švica, torej je najbolj razvita država na...

V zen templju. Drugič.

“Konichiwa,” sva ga pozdravila, on je zamrmral nekaj nazaj. Že čez trenutek nama je...

Danes ti je 2 krat 16 let! <3

Tile Tajci so včasih res zabavni. Tri dni smo se z gospodom in njegovimi sodelavkami...

Igre, igrače in nemška natančnost.

Danes je najin tretji dan potepa po Nemčiji. Imava nemški urnik, okus po nemških...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime