Trenutno smo doma

Main

Med strahom in nepopisno srečo s hitrostjo 1Hz

Kočno so na varnem. Ljubljana-Zurich-Doha-Mumbai/Delhi-Doha-Frankfurt-Ljubljana

Danes sem dejansko predal denar Vanji (super prijazna punca) na STA-ju. In dala mi karte. Še pred tem sem šel na banko, ker na STA-ju je tako, da lahko plačaš samo z gotovino. Na poti na banko sem poslušal glasbo. Nekaj kar me spravilo v tapravi “mood“. Bilo je lepo. Takoj za tem pa strašljivo. Pa lepo in grozno. Bil sem srečen …

Tako extremnega nihanja v čustvenih odzivih na katerokoli odločitev v mojem življenju še nišem doživel. Ponoči slabo spim. V sanjah blodim nekj po Indiji, se srečujem z ljudmi, čakam v vrstah na vlak, poskušam spregovoriti z rokami. Se zbudim, na mizi vidim Lonelyja in me metuljčki v trebuhu kar poženejo v njegove strani. Samo nekaj malega, samo en detajl. Nekaj, da lahko potem cel dan razmišljam o tem. Pa me spet postane strah.

Zanimivo je to, da se med stvari, ki me jih je strah, niti z enim samim korakom ne uvrščajo denimo kakšne poškodbe, nesreče, zastrupitve ali karkoli podobnega. Pač, tiste klasične popotniške skrbi.  Za te sem razvil odličen obrambni mehanizem. Gre takole. Vsakič, ko se vprašam “kaj pa če se bo zgodilo tole…” se umetno postavim v tisto situacijo in si poskušam zamisliti, kaj je lahko najhujše. In ko se še tako potrduim, da dodelam “worst case scenario“, se mi rešitev tega problema vselej ponudi tako banalna, tako preprosto človeška in povsem logična, da se sam sebi zasmilim, da sploh dovolim takšnim problemom pot v moje misli.

V takšnih trenutkih si zmeraj ponovim to, v kar sveto in vedno bolj verjamem: “Pot je cilj”.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Pristna dogodivščina – trije lokalni frizerji v Aziji!

Še 36 ur imava do odhoda in kot vsak rok, tudi tale s seboj...

Slončki v verigah in omamljeni tigri?

"Ja, kaj pa tisti vajini kitovci, ki sta jih gledala na Filipinih?!" Delno imate...

Slovenska potica.

Danes je najin 147. dan na poti. Tisoče kilometrov, stotine obrazov, desetine znancev, nekaj...

V indijskih Benetkah

"22.000 rupies, sir. This is the cheapest option. Peak season, you know ..." Zanimivo...

Kartice ali gotovina?

Če bi vsakokrat, ko me kdo vpraša, ali naj na potovanje nese raje gotovino...

Bali – vreme

Bali si zasluži svoj prispevek za vreme, glede na to, da je tako obiskan....

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime