Trenutno smo doma

Azija

Čas za želve in peteline.

Sva na otoku Apo. Tako drobčkan ja, da ga stric Google ne prikazuje na svojem zamljevidu, da je elektrika le od 6 do 9 zvečer in da me že po dnevu in pol naključni vaščani kličejo po imenu. Kokosov ni, ker veter piha premočno, da bi bili vzponi nanje dovolj varni. Na vprašanje, koliko želv se hrani ob otoku, brez pomisleka odgovorijo: 50. Ko jeva kosilo, proti nama steče malček za razširjenimi rokami.

IMG_0453
Na drugi strani otočka sva danes našla še eno vasico. Mini mini. 🙂

Dalj kot sva na poti, bolj se “potovanje” spreminja v “življenje”. Z življenjskimi sladkostmi, ugankami in težavami. Pardon. Izzivi. Že nekaj časa nazaj sem zapisal, da so v moji glavi padle vse meje. Ni več te-in-one države, taga-in-tistega jezika, te-in-ona valute. Je le še svet, po katerem se premikava. Nekje v trenutku začutiva domačnost in ostaneva teden, dva, tri. Nekje naju spreleti srh in zbeživa dalje. V najinih glava sva se znebila stigme “turista”.

IMG_0455
Ta petelin je večji kot večina lokalnih kužkov. Glej tace!!!

Ukvarjava se z vprašanjem, kaj storiti, ko se po letu potovanja vrneva v Slovenijo. Kje dobiti službo, kako najeti stanovanje, naj greva na Si-mobil ali Mobitel? Koliko naju bo vse to stalo? Je vredno? Koliko evrov potrebujeva za preživetje? Koliko za normalno in koliko za življenje v stilu ja-zdajle-nama-gre-pa-res-lepo? Kredit. Resno? Kupi kdo ledvico? Sem jo dobro očistil zadnje leto …

IMG_0451
Sladke skrbi.

A ni še čas za to. Zdaj je čas za želve in peteline. 🙂

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

V dvoje je lepo, ampak v troje je baje...

Dolgo se nisva oglasila. Ob občasnih potovanjih je služba postala najbolj pomemben projekt najinih...

Po 6 mesecih potovanja.

Pred natanko pol leta, sva se vsedla na letalo letalske družbe Saudi Arabian Airlines...

Pokopališče v Trunyanu

Britof? Pač, britof? Še en izmed mnogih, okoli katerih se 1. novembra nabere kopica...

Japonski penisi in gozdički

Najprej o penisih. Ker se je včeraj utrgal oblak in na nas izlil nekaj trilijonov...

Končno spet na -18 metrih

Po tem, ko sva v Indoneziji lizala sladoled skozi šipo (beri: bila na najboljših mestih...

Utrinki iz Hanoia (1. dan)

Moram si priznat, da je fotkanje in snemanje z dvema otročkoma sredi kaotičnega mesta,...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime