Zadnjič sem se pogovarjal z enim najbolj znanih slovenskih blogerjev. Zaupal mi je skrivnost, kako svoje misli prek zapisov na blogu deliti s kar največjim številom ljudi. Po domače povedano, kako na stran privabiti čim več obiskovalcev. Pravi: “Vzameš nekaj in totalno popljuvaš.” Odlična logika, preprosto in učinkovito razmišljanje. Ljudje radi obrekujemo (predvsem, ko se skrivamo za virtualno identiteto), radi postavljamo sebe višje od drugih, uživamo v branju nizkotnih udarcev. Kruha in iger!
Pa sem si sveto prisegel, da se ne bom spustil/dvignil na ta nivo. Ne trdim, da je s tem karkoli narobe, sem pa prepričan, da ljudem danes manjka predvsem dobra volja, prijateljstvo, pristni stiki, prijetni pogledi in jutranji nasmehi. To je to, po čemer se “življenje pozna”. Ko bo vsega konec, bo … dejansko res konec. A je vredno širit negativno energijo?
Eksperiment zato, ker vem, da boste tale blog obiskovali samo tisti, ki vam drobne sladkosti pomenijo veliko več kot zavist in vse ostalo. Zaenkrat nas ni ogromno, se pa število obiskovalcev veča. Me prav zanima, do kam seže meja prijetnega …
Ok, sem te dodal na rss. Da vidim, če bo kaj iz tega. Ampak, da ne boš obupal, če bom edini bralec 😛
Tudi jaz sem že ugotovil, nekako, pred časom, da obrekovanje ali “direkt povedano” doprinese velik obisk na blogu. Že od kar te spremljam, opažam, da sem večino časa podobnih misli kot ti. Zmeraj pozitivno naravnan, opaziš pa seveda tako kot jaz negativo te dežele …
Amen to that! 🙂
Jst sem ubistvu prepričan, da dejansko stanje niti priblizno ni tko negativno, kot se sicer odraza. Kot receno, kruha in iger. sej iskreno povemo, da vsakemu vsake toliko paše da se malo “pošimfa” in “popljuva”. To je proces deljenja in oblikovanja skupnega javnega mnenja. Je pa tko, da se ljudje hranimo s pozitivo, prijateljstvom in ljubeznijo …