Drugi dan v Bangkoku smo spravili pod streho. Imam blage do srednje zahtevne prebavne težave, kar je zadosten pokazatelj, da smo v želodčke zmetali vse, kar nam je prišlo pod roke, pa še kaj več. Vem, da smo si za cilj zadali, da na celotnem potovanju poskusimo 100 ralilčnih jedi, a kaj ko se mi v Ljubljani celo leto sanja o sveže pripravljenih papajinih solatah “just little spicy, please”, pasijonkinih sokovih “just little suggar, please” in Chang pivih “just one more, please”.
Zadnji večer v Dubaju sva ga kolosalno kiksnila. V dobri veri, da bomo dobro jedli (to smo in sicer vrhunski dim sum) in si med večerjo ogledali šov vodometne fontane pred Burj Khalifo (smo in bilo je lepo), sva pozabila vfaktorirati še dejstvo, da je imelo podobno želje še 51 milijonov turistov, ki so vsi v tistem trenutku drli v to ali ono smer in tako zabasali metro, da smo na svoj stisnjen kotiček pod neonskimi lučmi in znaki “švercanje v gold classu se kaznuje” v – ta daaaa – gold classu čakali tako dolgo, da nam je bioritem kolapsiral in od tu je šlo vse do spanca v hotelu New Siam II v Bangkoku samo še navzdol. Boga Lilka se ni in ni mogla naštimat na letalu, kar je pripeljalo do mešanice joka in hiperventiliranja, Art je spal, bedel, spal, jokal, jedel, jokal, spat, “hočeeeem doooool” … Starša pa sta (pišem v tretji osebi, ker je lažje), sposkusila z vsemi metodami od biti noro prijazen do biti zelo strog in “če ne boš tiho, nas bodo vrgli z letala!”
Vsakokrat ob obisku Tajske s Katko izbereva nekaj azijskih knjig, da tudi zvečer, ko sva pod varnim zavetjem klime in ključa, ne greva predaleč od sveta tam zunaj. Tokrat bereva The Big Mango (sem na 30 % – dobra knjiga) in v knjigi lepo, sicer zelo po moško, opiše Bangkok: “Ves čas si od vsega malo zrajcan.” To kar je v kulinariki umami, je Bangkok za naju. Nekaj posebnega, nekaj, kar ob vsem kislem-sladkem-grenkem-slanem, ki nam je zelo poznano, kar malce težko opišeš. Diši po pomarančah in urinu. Hrumenje motorjev se meša z budističnimi mantrami. V živahno zelenih listih bananovcev se odsevajo neonske luči nočnih klubov. No, v tej knjigi pravi tudi “All that pussy can literally make you not want it ever again.” Verjetno lahko imaš Bangkokga kmalu tudi preveč. Mi ostajamo prijetno znotraj našega mehurčka. Še bi!
Danes smo si privoščili:
- polurno masažo nogic (vsi razen Arta) – 13 eur za vse skupaj
- dva kulinarična obroka z vsem, kar nam je srce poželelo – 41 eur za oba obroka
- prvi šus eksotičnega sadja (bread fruit, mangosteen, pasijonkih sok) – 7 eur
- plenice iz 7 eleven – za on ta drugi šus
- dali smo prat vse umazane cunje prvih 6 dni – 10 eur brez likanja, bejž ga srat
V Bangkoku je med dvanajsto in tretjo uro popoldan uradno 34 stopinj, aplikacija pa doda: “Feels like 39 due to humidity”. Težko rečem zakaj, vendar zveni bolj naporno, kot je. Telo se očitno hitro navadi na mešanico vlage, vročine in smoga. Tega slednjega je menda v teh dneh tako veliko, da oblasti svetujejo zaposlenim naj delajo od doma. A jebat ga zdej.
Današnji “prviči”:
- Lila je prvič plavala z masko in dihalko
- Art je prvič pil pasijonkin sok
- Lila je prvič jedla tom-yum juhco in ji je bila všeč
- Art si je prvič podrajsal kolena na Tajskem, ko je padel pred templjem
