Še 36 ur imava do odhoda in kot vsak rok, tudi tale s seboj prinaša brezglavo bezanje po nikoli dokončanih opravkih, srečanjih, tistih drobnih malenkosti, ki si jih vedno puščava za na konec. Na srečo sva preživela super vikend, kjer sva z novim (v izposodo danim) Citroënčkom C3 Aircross prečesala lep del Slovenije – iz Ljubljane v Piran, iz Pirana v Podčetrtek, iz Podčetrtka v Velenje v Mladost na nedeljsko kosilo (burek 2000, valda!) in nazaj domov. Vseskozi pa sva imela v glavi dve ključni opravili. Prvič, splanirati Oman do konca. In drugič, malce si spočiti. “Spočiti? Ne razumem, saj gresta ja na počitnice?!” Mhm … 🙂
Ob vsem tem načrtovanju in počivanju pa je seveda zmanjkalo časa za eno pomeeeembno stvar. Stvar, ki jo izkusiva prav v vsaki državi, kamor potujeva in stvar, ki veliko pove o ljudeh, njihovih navadah, njihovem temperamentu … Poglej spodnjo fotko in brez težav ugani, kam greva takoj, ko se prvo jutro zbudiva v Omanu. 🙂
K frizerju, seveda. 🙂 Zame (Mic) je to precej enostavno opravilo, za katerega pa nikoli ne vem, kakšen bo izplen … ampak kaj precej bolj zajebat, kot je zajebala že Mati Narava, pač ne morejo. Zatorej … striži Miško!
Precej drugačna situacija je s Katko, ki frizerje na potovanju izbira bolj skrbno kot šminke. Nazadnje sva v frizerskem salonu v Chiang Maiu na Tajskem obsedela kakšno uro in pol, da so se dame med seboj končno sporazumele, da takšnega odtenka roza, ki ga želi Katka nimajo. Jaz sem vmes postal dvakrat lačen in enkrat zaspan.
Tri izkušnje s frizerji v Aziji
Indija
Bradati mrki gospod te brez besed posadi na stol, predse postavi vedrček z britvico in škarjami, gobico, nečim hladnim in mokrim in še kopico ostalih priprav ter začne. Čk, čk, čk. Glavo ti premika, kot bi bil ravno rojen novorojenček iz železa. Gor, dol, levo, desno. Nabolj me vedno zaskeli, ko mi na koncu glavo potisne nazaj, da bo z žiletko on hladnokrvno obril vrat. Tam blizu tavelike žile. Ko je po 7 minutah končal s striženjem in seveda samoumevno pripadajočim britjem, se začne še 3 minutna BDSM masaža, kjer prvič spregovori z “Relaaaaax” in potem trrrrrrrr, ko počijo vretenca dol do riti. 2 eur.
Mjanmar (Burma)
Nora izkušnja. Vstopiva v lokal, se končno dogovorim za srtriženje, nakar me obkolijo starejši gospod in (očitno) trije njegovi sančopanse. Don Kihot me striže, sančopanse pa me masirajo. En po levi roki, en po desni in en na random, kjer pač ima prostor. Vse skupaj se dogaja v poplavi vode, ki bi naj med umivanjem glave ostala nekje v umivalniku, a je našla pot tudi marsikam drugam. Na srečo me tam niso masirali. 4 eur.
Japonska
Prvi salon. Ne govori angleško. Drugi salon. Nekaj malega spravi iz sebe, ampak sva na koncu oba ugotovila, da ne bo šlo in se samo prijazno posloviva. Tretji salon. Moško striženje 40 eur. Hvala lepa. Na srečo me je k prijatelju frizerju odpeljala najina Satoe, pri kateri sva v gosrski vasici preživela lepih 14 dni. Cena znosna, Japonec pa profesionalen, kot bi se k njemu prišla strič Beyoncé. 15 eur.
Še 35 ur.
