Trenutno smo v Chiang Maiu

2014

Moja prva pravljica.

Pravim pravljica, ker z drugo besedo težko povzamem vse to, kar bočutim med pisanjem. Pišem o naju. O meni in tebi. Skratka o meni. Tako ali drugače.

“… pa ne tako, da bi mi tekle solze. Preprosto boli, ker je. Brez obzira na vse tisto, kar sem nekoč bil in za kar sem izgubil upanje, da še kdajkoli bom, si utira prostor tam, kjer je pred nekaj meseci še cvetela najlepša ciklama. A vsaka ciklama rabi svetlobo. Vsaka ciklama rabi toploto.”

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Nov projekt. <3 Music

Malce sem se zakopal v delo. Sem ugotovil, da v želji po 2012 ne...

Kako iz Šri lanke v Indijo?

Tale prehod sploh ni tako enostaven, kot bi človek sklepal glede na skoraj nično...

NLB Vita podarja vikend v Parizu

Če te mika vikend v Parizu, sodeluj v super nagradni igri!

Qatar akcija – cene!

Pa smo dočakali. Čeprav ne vem točno, kaj bom dosegel s tem, ko se...

In kako je doma?

Na vprašanje "Mic, kako je bilo?" ni odgovora. Ni objektivne Indije. In objektivnega doživetja...

Pomlad

ti naseli v trebuh vse tiste gosenice, ki se počasi, pa vendar vsak dan...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime