Dva. Identična, z istimi možgani, s podobno preteklostjo … z istim problemom. Izgubljena v gozdu. Samo en cilj imata. Najti pot na prostost. Ujeta sta. Začela sta iz točke nič, oba sta na istem. Vse, kar lahko počneta je, da hodita. Nimata kompasa, pozabila sta, na kateri strani drevesa raste mah, zvezde se ne vidijo. Preprosto hodita.
Eden izmed teh dveh v mislih ne sliši prav nič drugega kot “Izgubljen si!”. Vsi, ki jih je kadarkoli spoznal, mu to glasno kričijo. Tako glasno, da ne spi in samo hodi.
Drugi ve, da pot na prostosto obstaja. Tam nekje. Vsi, ki jih je kadarkoli spoznal, mmu glasno kričijo “Vemo, da zmoreš. Čakamo te!”. Tudi on hodi.
Isti problem, ena rešitev. Povsem drugačen pristop.
Točno tole sm rabla!!! Odličen post.