Večraj sem imel čas, da preprosto razmišljam. Med tem, ko sem svoje čute poskušal zavesti, da sem spet nekje v Aziji (thai masaža v Laškem), sem sestavljal kocke spominov, želja, idej.
Kako zelo zanimivo je, da je lahko človek v eni in isti obliki, v enem in istem “agregatnem stanju”, z istimi očmi, ušesi in konicami prstov v dveh različnih situacijah povsem diametralno nasprotje samega sebe. Le kaj je tisto, kar te enkrat objema s srečo in drugič z ne- …
Situacije v katerih človek izgubi zaupanje v samega sebe, ko mu najprej okolica, nato pa še notranji jaz stalno, iz minute v minuto dopoveduje, da za to, kar počne in kar ima ni dovolj dober, so smrt vsakemu iskrenemu nasmehu. Le kako naj bo takšen posameznik zvest drugemu, če ni zvest samemu sebi?
