Ura je nekaj pred sedmo zjutraj. Sedim pod velikim zelenim drevesom z listi podobnimi mangovcu in plodovi nezrelim breskvam. Sedim pod drevesom muškatnega oreščka. Sedim v mestecu Bandaneira, glavnem mestu otočja Banda. Tropskega otočja, ki se je po dolgi noči na trajektu na vsem lepem v najin pogled dvignilo iz strašljive modrine morja.
Sedim in pišem.
Prvi pogled na otočje Banda je veličasten. Nekaj drobnih otočkov se namaka v turkizno modri vodi, nad njimi pa bdi 666 metrov visok otok, pravzaprav vulkan. Mestece Bandaneira ima le nekaj 1000 prebivalcev in je po stilu “oblačenja” ostalo nekje v preteklih stoletjih. Pisane hiške so skrite v drobnih ulicah, obdane z obteženimi vejami muškatnega oreščka, banan, mangov. Tu diši po klinčkih, tam po cimetu.
Pravkar sem si natočil kavico.
Kljub temu, da mesto sprejema turizem z odprtimi rokami, je občutiti ponos, ki ga domačini gojijo do svoje deželice in svojih prednikov. Na otok 12-sedežno letalo poleti še vedno zgolj trikrat na teden in vsakih 14 dni tukaj mimo prisopiha trajekt.
Katka je vstala. Njami.
Kuhinja, ki se je kot mozaik vplivov domačega okolja in želja, ki so jih s seboj prinašali nešteti osvajalci v zgodovini, je gurmanska. Včerajšnjo večerjo smo začeli z zelenjavno juho s cimetom in klinčki, nadaljevali pa z okusno pekoče začinjeno barakudo, škampi z (ne-vem-katero) zelenjavo, ocvrtimi lignji, jajčevci z omako (verjetno ena najbolj tipičnih lokalnih specialitet) in okusno solato z divjimi oreščki.
Grem se dogovorit za kuharski tečaj.
Danes ob 11 naju mini ladja odpelje eno uro stran od mesta na otok Ai. Otok (tako pravijo) z enim najlepših koralnih grebenov na našem lepem planetu in otok, kjer bova poskušala vsrkati vse to, kar naju obdaja.
Ne vem, če bodo črke in besede uspešen prenosnik, a sreča, ki jo trenutno občutim je nepopisna. Na trenutke se mi zdi, da so tisti pridni delavci moje poti namesto v Rim “potegnili” kar do sem. In ne, ne bi živel tukaj. Občutka poponosti, ki ga doživljam v teh dneh ne želim pokvariti prav z ničemer, še najmanj pa z odprtjem bančnega računa in vseh skrbi, ki sledijo.
Tukaj bom vedno ostal zgolj presrečen opazovalec.
Ibu je prinesla zajtrk. Palačinke z marmeado iz muškatnega oreščka in cimeta.
