Trenutno smo doma.

Azija

Muškatni orešček in cimet.

Ura je nekaj pred sedmo zjutraj. Sedim pod velikim zelenim drevesom z listi podobnimi mangovcu in plodovi nezrelim breskvam. Sedim pod drevesom muškatnega oreščka. Sedim v mestecu Bandaneira, glavnem mestu otočja Banda. Tropskega otočja, ki se je po dolgi noči na trajektu na vsem lepem v najin pogled dvignilo iz strašljive modrine morja.

Sedim in pišem.

DCIM100GOPRO
Če je kdo kdaj igral igrico The curse of Monkey Island, potem ve, kako se počutim! 🙂 Tole je pogled na 666 m visok otok z vulkanom, zadaj se vidi še kakšen mali izmed otočkov, kaj več od tega pa pravzaprav tukaj ni! 🙂

Prvi pogled na otočje Banda je veličasten. Nekaj drobnih otočkov se namaka v turkizno modri vodi, nad njimi pa bdi 666 metrov visok otok, pravzaprav vulkan. Mestece Bandaneira ima le nekaj 1000 prebivalcev in je po stilu “oblačenja” ostalo nekje v preteklih stoletjih. Pisane hiške so skrite v drobnih ulicah, obdane z obteženimi vejami muškatnega oreščka, banan, mangov. Tu diši po klinčkih, tam po cimetu.

Pravkar sem si natočil kavico.

Kljub temu, da mesto sprejema turizem z odprtimi rokami, je občutiti ponos, ki ga domačini gojijo do svoje deželice in svojih prednikov. Na otok 12-sedežno letalo poleti še vedno zgolj trikrat na teden in vsakih 14 dni tukaj mimo prisopiha trajekt.

Katka je vstala. Njami.

IMG_3015
Palačinke z banano, cimetom in marmelado iz slastnega muškatnega oreščka.

Kuhinja, ki se je kot mozaik vplivov domačega okolja in želja, ki so jih s seboj prinašali nešteti osvajalci v zgodovini, je gurmanska. Včerajšnjo večerjo smo začeli z zelenjavno juho s cimetom in klinčki, nadaljevali pa z okusno pekoče začinjeno barakudo, škampi z (ne-vem-katero) zelenjavo, ocvrtimi lignji, jajčevci z omako (verjetno ena najbolj tipičnih lokalnih specialitet) in okusno solato z divjimi oreščki.

Grem se dogovorit za kuharski tečaj.

IMG_3017
Sveži muškatni orešček. Devilish, ne? 🙂 Plod se uporablja za marmelado in omake, koščica pa za “naribat”. 🙂

Danes ob 11 naju mini ladja odpelje eno uro stran od mesta na otok Ai. Otok (tako pravijo) z enim najlepših koralnih grebenov na našem lepem planetu in otok, kjer bova poskušala vsrkati vse to, kar naju obdaja.

Ne vem, če bodo črke in besede uspešen prenosnik, a sreča, ki jo trenutno občutim je nepopisna. Na trenutke se mi zdi, da so tisti pridni delavci moje poti namesto v Rim “potegnili” kar do sem. In ne, ne bi živel tukaj. Občutka poponosti, ki ga doživljam v teh dneh ne želim pokvariti prav z ničemer, še najmanj pa z odprtjem bančnega računa in vseh skrbi, ki sledijo.

Tukaj bom vedno ostal zgolj presrečen opazovalec.

Ibu je prinesla zajtrk. Palačinke z marmeado iz muškatnega oreščka in cimeta.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Bagan.

Pagoda. Pagoda. Pagoda. Sončni vzhod. Pagoda. Pagoda. Pagoda. Pagoda. Pagoda. Pagoda. Pagoda. Pagoda. Pagoda....

Prva pomoč: Koh Lanta (Tajska)

Koh Lanta je otok na zahodni obali Tajske in je znan kot eden izmed...

Megla, dež in Guinness.

"Imam dobro novico," nama je napisal kakšen teden nazaj. Kevin. Kolega popotnik iz Indonezije,...

Enostaven spletni nakup kart za indijske vlake

Za tiste, ki potujete v Indijo in si želite izkusiti "zloglasne" indijske vlake, sva...

Annapurna Base Camp (2. del)

Ura je bila nekaj čez 4 zjutraj, ko me je prebudila neprijetno mehak dotik...

Kako izbrati ashram v Indiji?

Ko sem tam nekje avgusta 2013 sedel v pisarni, skozi okno gledal Šmarno goro...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime