Najino enoletno pot sva začela s potovanjem na Šrilanko. V Colombu sva pristala 14. januarja 2014 in to je bilo zame že drugič, da sem povohal to državico. Šrilanka je bila za naju odličen uvod v enoletno potovanje, tako z vidika aklimatizacije, kot tudi spoznavanja drug drugega v vlogi partnerja, popotnika, prijatelja. Bilo je lepo, a hkrati tudi naporo.
Naj takoj na začetku iskreno povem, da Šrilanka kot popotniška destinacija ni ravno visoku na najinem seznamu želja. Je lepa, je prijazna, je okusna. A po tem, ko doživiš trekking v Himalaji, snorklanje na otočju Banda, meditiranje z budističnimi menihi v tajskem samostanu, Šrilanka ostana le kot nek lep, bežen spomin. Morda jo boš ti doživel drugače. To je zgolj moje mnenje.
Na najinem potovanju po Šrilanki sva obiskala obmorsko mestece Negombo in dobro raziskala njegovo okolico, nato pa sva se odpravila v notranjost. Med hribe in čajne plantaže v gorski vasico Ella. Seveda pravo potovanje na Šrilanko ne sme minit brez jutranjega vzpona na Adams Peak.
Ker sva oba ljubitelja morja, sva se za konec potovanja po Šrilanki kar dva tedna zadrževala na njeni jugozahodni obali. Galle, Welligama, Unawatuna in na koncu za nekaj dni najela super stanovanje v mestecu Hikkaduwa.
Šrilanka zadnja leta brsti s turizmom in prav zaradi tega postaja … ravna. Ni ekstremov, ki ji kot popotnik verjetno iščeš. Ne vem. Preveri in nama sporoči svoje mnenje.
