Po 2 mesecih smo na poti domov.

2014

Nikogar.

… mi je enkrat rekel, da raje bežim od problemov, kot pa se soočim z njimi. moj pogled na to je drugačen in se ne začne pred dobrim letom, ko se mi je prvič zasukalo v glavi, ampak gre nazaj v leto 1996. ne bom ti razlagal, kaj je bilo takrat, mogoče veš, ampak takrat sem prvič zasovražil … po tem ko sem prišel k sebi in potem, ko sem bil postavljen v več zaporednih nelagodnih situacij sem si sveto prisegel, da nikoli in nikdar več ne bom sovražil. nikogar, nič. če je za to potrebno, da jst zginem nekam, mi je to najmanjši problem.

Pravljica: 1099

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Indija skozi moje oci. Zadnjic

Vsega lepega ... "So, sir, which room do you like?" me vprasa bellboy v hotelu...

Živ.

"Včasih čas obstoji. Se ti zdi, da ne moreš dalje, pa nočeš obstati v...

Kako iz Šri lanke v Indijo?

Tale prehod sploh ni tako enostaven, kot bi človek sklepal glede na skoraj nično...

Očitno ne znam.

Sem se poskušal umirit. Jasno začrtati cilje, živeti, kot živijo vsi tile okoli mene....

Nekoga moraš imeti … ob sebi.

Vem, da je v osnovi že težko razumeti to, da bi se nekdo odločil...

Kai-jevo pismo …

"... you wanna share a room?" me je nasmejano vprašal. Jaz pa prilično prestrašen, z...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime