Se mi zgodi nekaj, kar me razžene. Se v meni sprosti tisti pravi nagon “lovca”. Si rečem, da “če bi prišlo do vojne, brez problema vzamem orožje in hopa-cupa na bojišče”. Vlada, to mora vsak tapravi tip naredit. Kaj pa je to težkega. Itak se počutim vsemogočnega. Kaj mi pa morejo, če imam v roki smrtonosno strojnico in branim tisto, kar je meni sveto, njim pa tuje.
In potem pride dan, ko gre Mic prvič na paintball … in ugotovim, da sem navadna “pička” 🙂
Šli smo v Celje. Na super paintball poligon. Menda velik 6 hektarjev, polno dreves, nekaj močvirja in kar je najboljše – tri stare podrte hiše in nedaleč od ene stran še WC na štrbunk. 12 nas je bilo. Dve ekipi. Šest proti šestim. Ena ekipa začne tukaj, druga pribljižno 200 m stran. Taktika je pomembna. Dogovorimo se za postopno pomikanje dva-po-dva proti dogovorjenim točkam. Seveda je pombmno, da pri svoji taktiki upoštevaš to, kar ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni,da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni, da ti misliš, da mislijo oni.
Pa smo šli. Od opreme nič drugega, kot maska spredaj. Precej trdno zategnjena in nikakor odportna na rosenje. Ne samo to. Po njo se potiš kot v savni. Ne samo to. Svoje lastno dihanje slišiš tako glasno, da se ti zdi, kot da v tebi prebiva še nekdo drug. Dva-po-dva my ass. Po prvih nekaj metrih sem (vsekakor po svoji krivdi) ostal brez kamerada. Prepogumno sem se odpravil po neprehodni poti v srce druge ekipe in … ostal sam. Ujet med rastje in neznosni zvok dihanja, pokašljevanja in mljaskanja. In me je zgrabila panika. Ne preveč, ravno toliko, da sem imel priložnost občutiti, kako bi se lahko počutil, če bi se kdaj, Bog ne daj, znašel na bojišču.
Prijetna izkušnja. Ne vem točno, kaj ti da tale paintball, ampak vsekakor nekaj. Ne gre za to, da bi imel neznansko željo z bolečino prizadeti kogarkoli, bolj je na mestu razmišljanje o tem, da samega sebe postaviš na preizkušnjo. Ob redko kakšni priložnosti lahko človek občuti, kako je v življenjsko nevarnih situcijah. Bungee, skok s padalom, canyoning. Verjetno lahko v to kategorijo umestimo tudi paintball.
Aja, 20 € na osebo. Pozimi ne dela, ker se maske še bolj rosijo. V ekipi jih je lahko tudi 10. Ne boli preveč, je fino, ravno toliko, da se res malce bojis.
