Počasi Myanmaru naproti …

Če nama ne bi ukradli fotoaparata, bi bilo vse skupaj že preveč kičasto. Otočje Banda sva po 10 urah na trajektu pustila za seboj. Od tam sva vzela nekaj najlepših spominov, položila pa tudi par močnih besed, da se še vrneva.

Trenutno se kuhava v Ambonu. Pikajo me komarji (Katka pravi, da so tigrasti in torej tisti-ta-nevarni), dve ogromni podgani se lovita pod mojimi nogami. Spila sva že eno pivo, ni hudič, da si ne bova privoščila še enega. Kako bi se mu lahko uprl, če pa na koncu bara tam v kotu gospod tako lepo godrnja v mikrofon. Če zamižim in se potrudim, bi lahko rekel celo, da poje.

Jutri letiva v Jakarto, od tam v Bangkok in naslednje jutro v Myanmar. Pričakovanj nimam … razen tega, da bo ful, ful, ful, ful, ful noro fain! 😀

Rada bi z vami delila še nekaj fotografij z Bande …