Zakaj bi šli v Španijo? Zaradi hrane? Zaradi ležernega lifestylea? Zaradi lepih ulic in dih jemajoče arhitekture? Mogoče zaradi sangrije in vermuta? Če ste na prve tri odgovorili z DA, na zadnje pa vam je vseeno, lahko greste tudi v Italijo, ker je bližje. 🙂 Hec hec. Španija je super! Ima sicer nekaj pomanjkljivosti, ki so sicer zelo subjektivne in so za nekoga minus, za drugega pa plus, v splošnem pa zagotovo destinacija, ki nam je na dosegu roke in ponuja ogromno. Jop, tudi za otroke.
Potovanje po Andalzuiji
Trajanje: 7 dni
Kako: Letalo + rent-a-car
Budget: +-1800 eur za dve osebi
0. dan: Pot iz letališča v Cordobo
Mi smo leteli iz Trsta v Sevillo z Ryanair. Naj reče kdo karkoli hoče, izkušnja z njimi je bila več kot super. Osebje prijazno, hitro vkrcanje, dovolj prostora pri sedežih, lep in miren let, nobenih zamud. Let iz Trsta je ob 11 dopoldan in tako boste v Sevilli pristali okoli 14. ure popoldan.
Mi smo takoj prevzeli avto in se odpravili na dobro uro dolgo pot v Cordobo. Moja logika za tem je bila, da se nam ne splača prvi dan “zabit” v Sevilli, ker se bomo v vsakem primeru vrnili sem in bomo takrat ostali dve noči.
Skratka, v Cordobi smo najeli zelo luškano stanovanje Calle San Bastilio Patios, povsem v središču starega mestnega jedra. Tako starega, da nas je moral lastnik pričakati na motorju in nas prek vseh zapornic, stebričkov in ozkih uličic odpeljati do še bolj ozke garaže po stanovanjem. Ampak je bilo vredno. Malo manj kot 100 eur na noč, za celotno stanovanje, s kuhinjo, dvema sobama, dnevno in parkingom. Za tukaj, precej ugodno.
Nulti dan je bil nulti dan. Poleg tega pa je še deževalo. Ker smo prišli seveda ob uri, ko je še vse zaprto (17:20), smo komaj našli eno tetko, ki je delala sendviče s pršutom, pojedli še en sladoled, kratek sprehod, potem pa domov in spat. Takorekoč podnevi; sonce zaide šele nekaj čez osmo.
1. in 2. dan: Cordoba
Celotna Andaluzija je mešanica med muslimanskim in krščanskim svetom. No, ko sva načrtovala potovanje doma, sva bila sveto prepričana, da bo muslimanskega vpliva čutiti še dandanes mnogo več. Pa ni ravno tako. Odzveneva sicer nekje v ozadju; v hrani, v arhitekturi, morda tudi v ljudeh. A to ni Oman. Ali pa Maroko. To je Španija, ki je takrat davno davno tisoč let nazaj “premagala” muslimansko vero in na njenih temeljih zgradila krščanski imperij. Na srečo ga je zgradila lepo in na srečo nikogar več danes to ne boli.
tripu.
Cordoba je lepa. Predvsem so lepe njihove mini ulice in skrite terasice, pa katedrala, ki je bila nekoč mošeja, danes pa ogromna krščanska cerkev. Mi smo se seveda, kot se spodobi za prvi dan na poti, zagnali v vse in bezali na okrog, kolikor sta dovolila otroka. Je pa dejstvo, da smo stvari, ki smo jih videli tukaj, videli še mnogokrat potem naprej, v drugih mestih. Če od svojih potovanj ne pričakujete ravno akademskega poglabljanja, potem lahko brez težav kaj izpustite.
3. in 4. dan: Granada
Ker smo bili z nakupom vstopnic tokrat prepozni (pred štirimi leti smo jih imeli že v žepu, pa je takratni trip odpadel zaradi korone), smo lahko veličastno Alhambro opazovali le od zunaj. Skratka, če načrtujete potovanje do Granade, čim prej kupite vstopnice tukaj na uradni strani. Zagotovo se jo splača videti in raziskati, midva pa se tolaživa, da bova sem še prišla enkrat (sama, brez otrok?) in ji dala dovolj časa, da se nam pokaže.
Naš highlight v Granadi je bil obisk flamenko predstave. Teh imate po celi Andaluziji v vsakem mestu ogromno. In vse so na googlu ocenjene zelo dobro, nekatere imajo tudi po več desttisoč ocen. Jaz sem za nas izbral Jardines de Zoraya, za dve odrasli osebi cena 50 eur, prigrizke plačuješ ločeno. Super izbira. Ena ura flamenka s tapravimi čustvi, zraven pa mal’ pršutka, pa vermutka, pa olivk, krompirčka … Poleg tega smo šli na prvo predstavo, ki je bila ob 17:30, kar pomeni, da sta bila tudi otroka še mentalno povsem pri sebi! Bingo!
V Granadi smo zadeli terno s stanovanjem Imeda Reyes Catolicos. In sicer smo znova rezervirali nekaj v središču mesta, s to razliko, da smo imeli tokrat razgled skozi velika okna direktno na glavno ulico. Za nas, ki obožujemo people watching, je bilo to boljše kot vsaka televizija. Tudi za Arta, ki je vsako jutro doživljal ekstaze ob gledanju smetarskega avtomobila, kako prazni kontejnerje. 110 eur na noč.
5. dan: Cadiz
4 ure vožnje na zahod od Granade ob morju leži ležerna vas Cadiz. No, ni ravno vas, zdaj je že mesto, ampak stari del je majhen. Poln restavracij in palm. Mi, priznam, Cadiza nismo doživeli najbolje. Vse je bilo OK, le deževalo in pihalo je tako močno, da smo bili ob vsakem izhodu slani od morske vode v zraku in hkrati oprani od dežja.
Se pa mestu vidi, da je luštno, da bi lahko ostali še kakšen dan in uživali v gurmanskih dobrotah njihove pokrite tržnice. Po petih dneh natepavanja tapasov, je tukajšnji super svež sushi sedel kot ata na mamo.
V Cadizu smo spali v Plaza de la Luz, ki smo jo pošteno preplačali, saj je bil tisti vikend največji španski praznik. Mi smo dali 180 eur, sicer so sobe že od 60 eur dalje. Sicer pa priporočam, predvsem zaradi lokacije.
p.s. Na poti iz Gradane v Cadiz smo se za kosilo želeli ustaviti v Rondi, majhnem mestu, ki slovi po veličastnem starinskem mostu. Jok brate, odpade. Takšna gužva ljudi in pločevine, da se nismo mogli parkirat prav nikamor. Poleg tega pa nas je pogled na trume ljudi odvrnil od vseh želja.
“Oči, a nisi rekel, da gremo sem na kosilo?” Jop, sem, ampak ko je vojna je vojna za vse. “A bosta kreker?”
6. in 7. dan: Sevilla
Sevillo smo si prihranili za konec. Zadnja dva dni tukaj, potem pa zjutraj (sredi noči) vstanemo in hitro na letališče, pa smo ob 11. dopoldan že v Trstu.
V Sevilli nismo imeli OK stanovanja. Na slikah je zgledal super. Ocene uporabnikov super (sumim, da so bile malo fake). V teoriji super. V praksi ne toliko. Že res, da je bilo to tipično mestno stanovanje, a bilo je tako ozko, da smo spali vsak v svojem nastropju, med seboj pa povezani z ozkimi stopnicami brez ograj. Pa to bi še šlo, če ne bi bilo stanovanje zelo slabo vzdrževano in s tem tudi še bolj nevarno za otroka. Zelo slabo investiranih 220 eur na noč, da bi impresioniral svojo ženo in otroke. C c c, Mic, Mic, Mic.
V Sevilli ne moreš, da se ne bi na vsakem koraku zaletel v nekaj za pogledat si, za pojest, za preizkusit ali kupit. Mi smo dva dni vandrali po mestu in si od vsega skupaj najbolj zapomnili grobnico Krištofa Kolumba, v kateri hranijo cca 250 g tega slavnega raziskovalca. Kje je ostalih 75,750 gramov, ne vedo točno. 🙂
A kaj nas je motilo v Španiji? Pa saj ne motilo, ampak mogoče nam ni najbolj pisano na kožo. Recimo hrana. Super je, okusna, ampak po nekaj dneh ti presede. Veliko je ocvrtega, veliko se ponavlja, vsi tapasi so mejhni in precej dragi. Katka je po vsakem obroku rekla, da sploh ne ve, a je kaj pojedla, a je sploh sita, al’ je še vedno lačna. Tudi težko bi rekel, da so zelo prijazni. Saj jih razumem. Če Ljubljana pada pod masovnim turizmom, kaj šele tale mesta. In potem si malo nastrojen, pa malo naveličan, pa je …
Pod črto: še pridemo. Zdaj nekaj časa ne, potem pa spet.
Vsem popotnikom seveda toplo priporočava zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco NLB Vita Tujina. Mi se z njimi počutimo varne kjerkoli že smo!
