Zbudil sem se nekaj do šestih zjutraj. Ups, napaka. Pasiv. Bil sem zbujen nekaj do šestih zjutraj. Ptički, psi, traktor. To je bil venček narodnih, ki je navsezgodaj zjutraj hrumel okoli lesenega okna najine sobice v mestu Thaton. Mestecu na severu Tajske, le nekaj kilometrov od meje z Myanmarom. Na vasi, pravi tajski vasi.
“Na hribu je tajski budistični tempelj, tam malce naprej pa myanmarski,” je rekla debelušna teta in pridišala po svežem česnu. “Tukaj malce naprej pa je ogromna njiva koruze in česna.” Hvala gospa, bi uganil. In tako se je najin plan napisal kar sam. Najela sva motor (če si glede na svoje četrt konjske moči sploh zasluži takšen naziv) in se podala žgočemu soncu naproti. Ja, danes so temperature dosegle 40ºc, ob dotiku ritnic s sedežem motorja jih je bilo čutiti vsaj še enkrato toliko.
Ob začetku roadtripa sva si poleg tega, da greva v neznano in kar-bo-bo, prisegla še nekaj. Da ne jeva mesa. Da poskušava prihraniti vsaj kakšno prašičkovo nogo ali kos kurjih prsi. Torej: Vegetarijanski roadtrip. Toliko, da preizkusiva sebe in preizkusiva ruralno Tajsko, če zmore zadovoljiti tudi mesu nasprotujočim brbončicam. Za enkrat nama/ji gre več kot zadovoljivo.
Če se ne bi motor ustavil sredi 40 % vzpona (seveda dramaturško pretiravam), bi naredila še kakšen kilometer več, tako pa sva se ustavila nekje pri številki 100 (dramaturški realizem). V to vas in ono. Do te prijazne tete po pomarančne, do tiste na kosilo, k tej po vodo in k oni zgolj z vprašanjem kje sva? in kam naprej?
Čuti se vpliv Myanmara. Ni več cvetočih, mamljivih in že na pogled okusnih tajskih jedi. Ni več popularne korejske glasbe in telenovel na televiziji. Ni televizij. Predvse pa … ni več turistov naveličanih obrazov. Bangkok in Chiang Mai sta super, vendar zahtevata čas in predanost. Milijone turistov, ki se na leto zgrne v ta del Tajske, briše iskrene tajske nasmehe in na njihove mesta postavlja brezizrazne, z botoksom napolnjene imitatorje. Le 150 km stran in nekaj zavitih ovinkov navkreber, pa spet slišiva Hello!, Good luck! in How are you?.
Na najinem popotovanju so se nama ravno Tajci zdeli najbolj nedostopni, odmaknjeni, morda celo naveličani. En dan tukaj in že spreminjava mnenje. Juhuhu!
