Fugu. Po angleško blowfish. Ena izmed najbolj zaželenih in hkrati ena najbolj prepovedanih jedi na našem planetu. Edina jed, ki je zaradi tveganja ne sme zaužiti emperor Japonske, gospod Akihito. Jed, zaradi katere se na leto zastrupi okoli 100 ljudi. Stopnja smrtnosti pa je 6,8 %. Do the math.
Skozi zgodovino je bil fugu na Japonskem zdaj prepovedan, zdaj dovoljen, v zadnjih nekaj letih pa je po državi vzniknilo več restavracij, v katerih lahko fugu pripravijo le kuharji, ki so prestali naporno 3-letno šolanje. Šolanje sestoji iz pisnega izpita in priprave fugu ribe, ki jo mora pripravnik na koncu tudi pojesti. Izpit opravi 35 % pripravnikov. Nekaj ostalih preživi.
Fugu je strupen zaradi vsebnosti nevrotoksina tetrodotoxin, ki svojo žrtev sicer pusti pri zavesti, a jo hkrati v celoti ohromi. Če te pravočasno ne priklopijo na umetna dihala, umreš. Verjetno zelo neprijetna smrt.
V najinem predelu Tokya je ena sama restavracija, ki ji je dovoljeno pripravljati fugu. In ker je danes zadnji dan najinega potovanja in ker te dni delujeva pod matro “kar bo, pa bo”, sva si ga privoščila. Fugu sashimi.
Hrana zame ni le hrana. Je hrana, ki jo ješ z nekom, nekje in z določenim občutkom. S Katko, v Tokyu, malce prestrašena. Popolna kombinacija.
In sva preživela. Seveda sva! 🙂
In? Kakšna so bila jetrca in kakšen ej bil fugu? 🙂