Težko je spremljati dogajanje v Nepalu. Fotografije in posnetki, ki so zaokrožili v svet, deželo pod streho sveta prikazujejo v tako razmetani podobi, da boli srce. Lani julija sva stala prav na mestih, kjer je danes le še kup rdečkaste opeke in zlomljenih desk. In trupel. Tisoče. Rad bi z vami delil spomin na nasmeh mame prijatelja, ki naju je brez ene same angleške besede sprejela v svoj iz blata postavljen dom, nama postregla čaj in ponosno stala ob svojem sinu.
Kiran se nama ne javi. Prav tako se nama ne javi Sujan, prijatelj, ki živi v Patanu, mestu, ki ga je potres zradiral.
