Rad fotkam. Zelo. Vzamem si čas. Nisem eden tistih, ki s črnim tulcem brezbrižno vdirajo v zasebnost ljudi. Prvi stik in BAM! Klik, klik, klik. Ne le, da se mi zdi to povsem nepravilno, daje mi predvsem občutek nespoštovanja do tistega, h kateremu vdirajo. Dobičkarsko.
Ne znam fotkat. Včeraj mi je Matej (sicer njboljša oseba, kar jih poznam) razlagal vse o zaklopu, zaslonki, ISO nastavitvah … in sem seveda poskušal vse razumeti in povezati v celoto. No, pa je recimo šlo, ampak to je teorija. Delam na tem, da bi izboljšal svoje znanje, da bi razumel tehnične zapovedi in seveda filozofijo fotografije.
S Katjo sva se odločila za nakup fotoaparata, ki ga zaradi svoje majhnosti in vsestranskosti priporočajo predvsem za popotniško fotografijo. To je tale Canon 100D spodaj, poleg tega pa ga bova poparčkala še z objektivom Tamron 18-270 mm, ki zagotavlja največji razpon možnosti. Seveda, primerno svoji ceni.
Tisto, kar me je dokočno prepričalo v nakup tega fotoaparata, pa je možnost snemanja Full HD video posnetkov. Najina želja namreč je, da bi na potovanju pripravila kar največ mini dokumentarcev o tistih najlepših stvareh, dogodkih, krajih in ljudeh, ki jih ponuja planet Zemlja.
