Kam se ne bi vrnila?

Doma sva dobra dva tedna. In čeprav se vam zdi, da se v zadnjih 18-mesecih ni zgodilo prav nič novega, naj vam zaupam, da se motite. Tisto, kar mi je najbolj padlo v oči, je zametek patriotskega ponosa, ki prežema naše pogovore. Preden sva šla na pot, sem Katko prepričeval z mantro “Poglej, slabše kot je trenutno v Sloveniji, ne bo.” Pa ne da bi bilo takrat grozno in nevzdržno, le prepričan sem bil, da bodo stvari šle le še na bolje. In res. Danes ste vsi nasmejani. Vsi imate ali pa ste na dobri poti do kakšne nove zaposlitve. Zdi se mi, da smo se prebudili. In čeprav je morala potrditev priti od zunaj, smo vsi vsaj malce ponosni na našo lepo Slovenijo.

Najpogostejše vprašanje, ki nama ga zastavljate ob kavici, je: “Kje je bilo najboljše?” Odgovor na to je prepost: “Povsod je lepo.” A, če se pogovor razvije dalje, najraje vprašanje obrneva in poveva, kam se ne bi vrnila. Iz takšnih ali drugačnih razlogov. Pa to ne pomeni, da tam ni lepo, da ljudje niso prijazni ali pa, da je dolgčas. Gre preprosto za to, da iz določenih razlogov ne čutiva potrebe po vrnitvi.

Tri destinacije so takšne in spodaj navajava razloge, zakaj se tja ne bi vrnila.

1. Šrilanka

Lepa je. Ljudje so prijazni. Hrana je okusna. Narava je bujna. Čaj je sladek. Vse štima. Preveč štima. Včasih kot popotnik potrebuješ kakšno klofuto ali pa strasten poljub. In tega na Šrilanki nisva doživela. Res je, da sem tam bil že drugič in da niti približno nisva raziskala celotne države, pa vendar.

Turizem na Šrilanki trenutno poka po šivih. Primarno je za to “kriv” tsunami, po katerem je država z mednarodno pomočjo in bajnimi investicijami tujcev uspešno postavila trdne temelje potrebne infrastrukture. Hoteli rastejo, resorti brstijo, Rusi so navalili.

Ej, ti! Saj nisi pozabil na zavarovanje, ali ne? 🙂 Midva sva zavarovana pri NLB Vita, kjer imajo kul ponudbo za tiste, ki radi potujemo in smo malo štorasti. Juhu!

2. Vietnam

Vsaj delno krivdo za to, da nama Vietnam ni ostal v najlepšem spominu, prevzameva sama. Naredila sva dve napaki:

1. Odletela sva iz istega mesta, kot sva vstopila v državo. Iz Ho Chi Mihn Cityja. Pri načrtovanju najine poti je to pomenilo, da kolikor daleč stran sva šla, na koncu sva se morala vrniti več ali manj po isti poti. In poleg tega nisva uspela priti na sever, ki bi naj bil prijetnejši od juga.
2. Za Vietnamsko avanturo sva izbrala obisk otokov Con Dao. Otočki na papirju zvenijo bajno. So odmakneni, ni veliko turistov. No, dejansko ni bilo skoraj nikogar, tudi domačinov ne. Deževalo je, morje je bilo grozeče, cene so bile izjemno drage. In še najhuje, tja sva potovala kar 16 ur v notranjosti manjše ladje. Če ne bi naredila dramina overdose-a, bi bruhala, prav tako kot vsi ostali bogi Vietnamci.

Na žalost pa to nista edina razloga. Kar naju je v Vietnamu najbolj zmotilo, je bila naveličanost, otopelost in nonšalantnost ljudi. Za njih pa bi skoraj lahko rekel, da so bili malce nesramni. Ne rad, a jebat ga.

3. Myanmar (Burma)

Myanmar je ena najlepših držav, kar sva jih uspela obiskati. Dobesedno zlat je! Ljudje so prijazni, sončni vzhodi bolani, doživetja izvenzemeljska. Pri Myanmaru je problem le eden. Po vnovičnem odprtju mej so turisti tja dobesedno navalili. In pod “turisti” ne mislim prijaznih backpackerjev. To so debeli gospodje z debelimi denarnicami, debelimi fotoaparati in suhimi ženami. Avtobusi njih.

Leta 2013 je bilo v Myanmaru 300.000 turistov. Leta 2014 nas je bilo kar 3.000.000. Ker se državni šparovček dobro polni, delajo vse za to, da bo leta 2017 tam že 10.000.000 debelih fotografov. No, midva ne bova med njimi. Država je namreč zaradi političnih razlogov še vedno precej zaprta in vsi turisti smo se primorani pomikati po več ali manj istih poteh. Infrastruktura pa tega ne zdrži, zato so cene nočitev zelo visoke, cene prevozov pa že nategunske.

Ker sva v vasicah na severu Myanmara doživela enega vrhuncev najinega potovanja, se bova v Myanmar kljub vsemu še vrnila. A ne prav kmalu.

In ne. Niti približno ne odsvetujeva obiska katerekoli od teh držav. Lepe so. Magične. Srčne. Le midva bova na prihodnjem potovanju raje obiskala še kakšno drugo. 🙂