Po tem, ko sva se prebudila v največji postelji in snedla homemade zajtrk iz avokada, jajčk in jogurta (3 eur) v najinem AirBnB stanovanju (18 eur na noč), je velik kazalec ravno prehitel malega in pokazal, da je ura nekaj čez deseto. “Greva?”. “Greva!”. In sva šla. S kolesi (1,2 eur na dan) po lokalnih cesticah Chiang Maia. Tokrat živiva še dlje od strogega “turističnega” centra, ki bi ga lahko enačil nekako s Staro Ljubljano. Tja hodiva jest, kaj dobrega popit, v park … da bi tam živela, je pač na dolgi stroškovno neučinkovito.
Ob pol 11 sva se naročila na masažo. Ampak pazi to. Po tem, ko sva včeraj pri njih testirala foot massage (7 eur za eno uro), sva se danes naročila na … noro! … 2,5 ure dolgo tajsko masažo (17 eur na osebo). Prve pol urice smo se ukvarjali s stopali, ostali dve pa z vsem ostalim. Uživancija do daske! In mene je masirala tetka, ki bi ji pripisal nekje med 55 in 60 let. Prvih nekaj minut sem si pripravljal besede podprte s kretnjami, ki ji bodo razložile, če me lahko masira malce močneje. No, ko je tetka prijela za bedra, sem si premislil in začel sestavljati obratni stavek. Tetka ga je žgala na polno celi dve uri in pol. Vseskozi pa prijazna, kot bi bil njena ena in edina stranka.
Pazi tale kliše: “Tokrat od Tajske nimava prav nobenih pričakovanj.” Se ponavjam kot stara lajna. Je pa res, da ne pričakujeva prav nič drugega, nobene ezoterike, le gurmansko hrano, blagodejne masažike, poležavanje v parku, neskončno paleto svežih sadnih sokov (1 eur na kozarec) in seveda durian. Zdaj je tukaj sezona in ga je na tone. Obira ga Tone. Stöne pa od 3 eur na kilogram dalje. V primerjavi z Malezijo, kjer sva izven sezone plačala tudi 10 eur na kilogram je tole pravi balzam.
Živiva blizu lokalnega marketa, kjer dobiva kilogram mangov za 1 eur, kilogram mangostinov za 1,5 eur in banane tako poceni, da jih mečejo za nama. Popularne so hrustljavo zapečene prašičje kože (3 eur za vrečko, ki, če jo pogoltaš celo, zagotavlja, da ti bo slabo še en dan), ki jih poplakneva s pivom (Chang v trgovini 1,5 eur). Našla sva tudi avokade, ampak sva kupila najcenejše (1 eur na kilogram) in jih je bilo 33,3 % gnilih. Ja, en je bil gnil.
Ker me je masaža pokosila, neprestano zadnje 3 ure lulam in težim, da sem lačen. Za večerjo greva k tetki čez cesto, ker zna super angleško in ima najboljši tum yum kung – pekočo juhico s škampi (3 eur). Če bodo želodči še prazni, bova pred spanjem snedla še vitaminsko bombo passion fruit shake-a (1,6 eur), ki ga miksata dve srednje prijazni deklici pod najinim blokom.
Napačna investicija? Včerajšnji ogled filma Dunkirk v kinu (4 eur na osebo).
“Katkaaaaaaaa, a lahk greva, prosim, jest, jst bom umrl!”