Pšenica, ptički in krater

Ne duha ne sluha o sushiju. Japonska nama na velikem pladnju ponuja vse, samo surovih rib ne.

Preživela sva noč v internet cafeju, bila na ulico z vsemi nahrbtniki postavljena malo čez šesto zjutraj in do desetih nepremično sedela ob izvajanju najine priljubljene igrice – people watching. Eni s kravato v službo, mladenke v kiklicah pijane domov. Nekdo za vogalu je ravnokar izbruhal malce prej popito pivo, k nama prisede Pakistanec in nama razloži, da ima dve ženi. Pozdravijo naju fantje z ženskimi frizurami in hitro odtečejo h kolegu, ki se je koma sesul na tla. Prijazni natakar nama razloži razliko med sushijem z mastno, pol-mastno in ne-mastno tuno. Dedek nama prinese zemljevid mesta.

IMG_2999_3000_3001_tonemapped

V Kumamotu sva se izgubljala med zidovi in dvokrpimi ginki grajskega posestva.

Trenutno se nahajava v vasici Aso, ki je vzniknila v 20 kilometrov širokem in 17 dolgem vulkanskem kraterju istoimenske gore. Menda največji krater na planetu. Mirno je. Zeleno. Pšenica in riž rasteta z roko v roki. In mah je. Pa krave in vonj po njih. Če se ustaviva in utišava šripanje najinih razmočenih superg, slišiva ptičke. Bangkok, oh, Bangkok.

Preberi tudi kaj od tega

Vpiši svoj komentar ...

Loading Facebook Comments ...

Leave a Reply

Your email address will not be published.