Kako jim uspe? Kako? Poznajo taprave ljudi? Imajo samo še eno ledvico? V velikih torbah “švercajo” heroin? Kako? Kako nekaterim uspe živeti na rajskem otoku ujetem med valove turkiznega morja? In zakaj tisti drugi na drugem koncu sveta ta isti trenutek vse svoje premoženje, čas in energijo vlagajo v sterilno stekleno pisarno s pogledom na sosednji nebotičnih, preosvetlen jumbo za tanovi Lexus in krpico zelenega parka tam nekje v daljavi.
Ne vem. In ne razumem. Pa bi dal vse, da bi mi nekoč uspelo pripadati skupini prvih. Ljudje, million dollar view pisarne so tukaj praktično zastonj. In ne, ne potrebuješ Lexusa, je dovolj kolo. Nebotičnikov ni, a če si zaželiš adrenalina z višine, lahko v vsakem trenutku splezaš po kokos na palmo. Saj ne, da ni skrbi. Le drugačne so. Ne znam jih popredalčkati, a bi rekel predvsem … nerakotvorne.
Najbrž bi se naveličal. Najbrž. Po kakšnem letu, dveh desetih.
Če mi enkrat uspe, se javim po letu, dveh, desetih.
