“We call it Gangaji, yes. We have soooo many respects for her. So many. It is amazing. We have proof Gangaji comes to Earth from heaven. Really!”
Fant je star malce čez 20 let. Skupaj z bratom sta lastnika tega hotelčka, v katerem se Katka pravkar prebuja in razglablja o tem, kako zgodaj sva ustala. 🙂 No, ta trenutek mi razlaga, kako jo pikajo komarji in kako jo srbi. Neverjetno! Če je v mestu en sam komar, jo bo prav gotovo našel. Bogica … OK, nazaj na temo. Fant je mlad, razgledan, govori super angleško, ima dekle in vodi hotel kot manager. Vse normalno in v naših okvirih. Ampak ko pridemo na temo hinduizma, se mi zdi, da ne stojimo več na istih tleh. Njega ponese v vesolje, jaz pa ga poskušam prizemljen poslušat in razumet. Ko govori o svoji veri, ni šale. Zanj so vse to dejstva in prostora za dvome ni.
“And when somebody dies, we put one spoon of Gangaji in his mouth and this helps him never to come back to Earth again. We help him to avoid any suffering he might experience here …”
Ura je 7.30 zjutraj. Nekje iiza sosednjih hišic se sliši prijetna glasba, sonček počasi kuka izza prvih zametkov Himalaje in ptičke se oglašajo z zvoki, ki bi prestrašili naše siničke. Najina pot naju danes vodi v Delhi, kjer bova preživela 3 dni, poskušala bova ujeti vlak do Taj Mahala.
Zakaj poskusala? As se ne ustavi na postaji in vstopis? A moras tect za njim in hop gor, pa komur rata pac rata? 🙂
haha, koliko gange si popil, da si skopiral svojo dušo v toliko teles? 😉
Vlaki so v Indiji najbolj popularno prevozno sredstvo in včasih ga je treba rezervirat že 14dni prej. Tako da ja, nisva ga dobila 😀 Gor greš pa še kar na izi, vsaj na sedežih, ki so rezervirani. Na ‘unreserved’ še nisva bila, zgleda pa bolj bojišče!