Ta trenutek se gužvava nekje na drobnem avtobusu v notranjost otoka Flores. Ja, ta objava je bila dana na “Schedule“. Ubistvu ta trenutek sedim za veliko leseno mizo tik ob recepciji v enem izmed “tapoceni” hotelov v pristaniškem mestecu Labuhan Bajo. Obute imam nogavice, ki začuda ne smrdijo. No, razen po instant kavi, ki jo je Katka malo prej razsula pred vhodom v najino sobo z najmehkejšimi jogiji na tej strani poloble. Nekaj kašljam, kiham, teče iz nosa in malce hrope, ko vzdihnem.
Z vami bi rad delil še nekaj trenutkov, ki jih je na otočku Kanawa ujel najin vse bolj popackan fotoaparat.
Najin šotor.
Nemo.
Tri pikice, ena izmed njih je Katka.
Pot do naselja.
Potka do najinega “Bale-ta”, hišice ob morju.
No, tudi jaz sem odkril čar odprte zaslonke!
Napadejo brez opozorila, ampak meni so izgledali veliko preleni.
A komodo zmajev je dosti okoli?
Slabo … :/ to je bolj atrakticja in nastavljeno. Name je pustilo medel vtis. Ampak ko pa vidis kaksnega, je pa kar izvenzemeljsko! 🙂
Zakon. Res zanimivo gledat vedno bolj z občutkom posnete fotke.