Trenutno smo v Osaki

Fiji

“Bula vinaka” ali naš en dan na fidžijskem otoku

Šumenje morja uspava, pa tudi lepo nežno zbudi. Ura je skoraj šest in ptice v vrhovih palm daleč na obzorju že vidijo prve sončne žarke. Mi še ne. Čeprav smo zaspali prepoteni in lepljivi, smo se zbudili v prijetno jutro. Ponoči sem slep brez očal celo poiskal brisačo in z njo pokril Lilo. Na Fidžiju ni prevroče. Ko se enkrat navadiš na vroče-mokrih 35 stopinj v Bangkoku je tehle 24 zjutraj in 31 čez dan prava pomlad.

Vrhunec zajtrka je bila najdba preminulega rakca, ki so ga poobedovala otoške bube. Ker ni bilo dovolj, da smo ga pogledali enkrat, smo se tja po obrokih vračali še nekajkrat. Predstavljam si, da je za Lilo in Arta tale naš otok en ogromen peskovnik, kjer za vsakim kotičkom čaka nova igrača in novo doživetje.

Zob si še nismo umili. Ni bilo časa. Po zajtrku smo namreč pljunili v maske, pihnili v snorkle in se na sunset plaži, katere obala je lepo sazenčena, vrgli v vodo. Z Lilo sva med koralami poiskala pot do drop-offa in raziskovala.

Skoraj cela Indonezija, veliko Tajske, Filipini, Indija, Šrilanka … vse to sva presnorklala in prepotapljala. Ko sva potovala sama, sva namenoma iskala najlepše oddaljene kotičke, se mučila na letalih, ladjah, avtobusih, kombijih, motorjih, neznanih-vozečih-izumih … vse samo, da sva prišla do tja. In nekaj teh krajev je bilo božanskih. Banda otoki v Indoneziju, Hoga otoček na Wakatobiju, tudi kakšen zalivček na Koh Tau na Tajskem, pa Kanawa otok na Komodu. (Zdaj ko sem na hitro preštel, sem naštel nekaj več kot 50 lokacij, kjer sva snorklala ali se potapljala v Aziji)

Tale naš Drawaqa otok ni na prvem mestu. Najbrž tudi ne na drugem, verjetno ne na trejem. Ampak potem pa že. če znate cenit korale in ne samo pisane ribice, je tukaj raj. Te in one. Koničaste in listaste, mehke, trde, bele, modre, zelene in ne bom več našteval, ker zvenim kot nekdo, ki nima pojma o koralah. In točno to tudi sem. So mi pa lepe in jih zelo cenim, ker jih verjetno čez 30 let nikjer na svetu ne bo več in sem srečen, da jih moja dva tamala še lahko vidita.

Desno od mene sta dve mo(go)čni tetki s frangipaniji za ušesi razgrnili velik prt in nanj položili ogrlice, verižiče, školjke, sarije, srajce … Lila je seveda tkoj tam. Ne zna angleško, zato prihaja k meni po enostavčne povedi, da se lahko pogaja. Izbrala si je verižico z obeskom frangipanija. Osvojila sva “How much is it?”, “Twenty” in “I’ll be back.” Zdaj išče bankovec za 20 fidžijskih dolarjev.

Ura je enajst in ker smo se borili v vodo, smo že vsi precej lačni. Tempo tukaj pa je ležeren. (Kdo je že rekel, da je ležerno moderno?) Ko naročimo kosilo, ga dobimo šele po tem, ko gresta oba otroka dvakrat na WC, se zakopljeta v pesek, se stepeta, zjočeta, izljubita. Hrana je odlična. No, otroka mazneta pico ali špagete, midva pa uživava v lokalnih dobrotah. Jemo približno enajsttisočkrat boljše, kot na Novi Zelandji.

Če bo dan potekal tako kot včeraj, bomo večino časa preživeli med sunrise in sunset plažo. Ko je plima snorklamo, ko ni, se igramo na pesku. Otroka pustiva, da delata čim več stvari po svoje. Ko bo sonce zahajalo, bomo naročili dva koktajla za mamico in očija in enega za otroka. Pinacoladi in eno virgin colado. Usedli se bomo na plažo in dva od teh polili, ker smo nerodni kot sloni. Bomo razložili, da je sicer vse OK, ampak v bistvu ni, ker so dragi in oči in mami ne kakata denarja.

Ker sta večerjo preživela med rudarjenjem po mivki in smo se na koncu lahko pozdravili samo še “Srečno!” (Kdor je iz Veleja, bo razumel), sva jih namesto pod tuš ob desetih zvečer vrgla samo še morje, drgnila in bezala pesek iz vseh odprtin. Plima je bila visoka, zato je gladina segala skoraj do vhoda v naš bure. Potem pa zobke, pravljico* in spat.

*Ha, pravljico. 🙂 Kar delava na potovanju je, da Chat GPTju dava nekaj highlightov preteklega dne, seveda imena otrok, kaj imata rada ali pa sta počela tisti dan in kje smo, potem pa mu rečemo naj nam napiše pravljico. Ful zabavno! 🙂

Z nami na poti vedno za vsak slučaj Zavarovalnica Vita. Poslušte! Če potujete v tujino, je pametno če ne celo nujno, da se zavarujete. Skočite na njihovo spletno stran in pri sklenitvi zavarovanja uporabite kodo PJL15 za 15-% popust!

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Pokopališče v Trunyanu

Britof? Pač, britof? Še en izmed mnogih, okoli katerih se 1. novembra nabere kopica...

Irian Jaya: The Movie

Ko so naju lani po potovanju v Irian Jayi spraševali, če lahko pripravima potopisno...

Vikend oddih: Jesenski Ankaran

A veš, ko prideš iz dopusta in si potem rečeš svojim prijateljem, da bi...

(Andaluzija) Al-NE-hambra

Sicer smo prehodili tisoč stopnic, sputili dušo, prišli gor čisto prepoteni, ampak se je...

Obrazi z otoka Pemba

Najin dan se začne s prehodom po glavni cesti mesteca Wete. Skočiva do "zgornjega...

Pogumno na pot

14 dni naju še loči do odhoda. In čeprav je jutri novo leto, se...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime