“In, kakšna je bila hrana v Indiji?” naju vprašajo. Vprašanje je podobne veličine, kot bi nekoga, ki cel dan preživi na facebooku, vprašal: “In, kaj je novega?” Vse je novo. In Indijska hrana? Peče, je sladka, diši, malo manj diši, slana, brez okusa, grenka, kisla. Rdeča, rumena, zelena, črna, prozorna. Mesna, vegetarijanska, veganska, samo-dihamo-pa-smo-siti. In to je šele začetek.
V okviru najinega gurmanskega popotovanja sva obiskala ljubljansko indijsko-nepalsko restavracijo Maharaja. Naj že na začetku povem, da sva pristranska. V indijsko hrano sva namreč zaljubljena do ušes. Pa sva naročila. Najprej nepalske momote za predjed, ob njih pa seveda pravo indijsko pivo Kingfisher in deci (beri: dva) vinčka iz doline Nasik, blizu Mumbaia.
Ker sva v najinih 4 mesecih potepanja po Indiji jedla 90 % brezmesno hrano, sem vedno potočil kakšno solzico in litre sline ob pogledu na njihov tradicionalni tandoori chicken. No, tokrat sva šla malce dlje in naročila njeno sestrično – mango tikko (lahko bi bilo pekoče do Marsa, ampak sem naročil medium različico), Katka pa je z aloo achar (pečen krompirček s sezamom) in dhal makhani (črna leča) ostala pri vegetarianstvu. Da sva ublažila pekočino, sva jezik tolažila z jogurtovo solato, da pa se zvečer nisva kljunčkala je poskrbel okusen česnov naan.
In ker naju je znova zanimalo, kaj bi si lahko naročila še ob kakšni drugi priložnosti, sva odprla meni z neskončno (ja, dobesedno) izbiro in sestavila vsak svoj obrok za naslednji obisk Maharaje. Mic mesnega, Katka ne.
Mic
- Zelenjavne samose: 3,9 eur
- Sikh kebab: 12,9 eur eur
- Naan s česnom in koriandrom: 3,9 eur
Skupaj: 20,7 eur
Katka
- Papardam: 1,9 eur
- Črna leča: 7,9 eur
- Naan s česnom in koriandrom: 3,9 eur
Skupaj: 13,7 eur
यदि आप समय है , महाराजा जाएँ। आप भारत के असली स्वाद मिल जाएगा!
