Poglej. Sami so si krivi, zakaj pa točijo viski. 🙂 Ampak, mislim, da naju je imela stevardesa vseeno rada. Pač sva si malce privoščila in kozarec podržala pred njo skoraj vsakič, ko se je sprehodila mimo naju. Izgovori pa nekaj v smislu:
- “Prejšnji let je bil grozen, rabiva nekaj za pomiritev.”
- “A to je ta nov viski?”
- “Iz kod pa ste vi? Aja, no, mogoče bi še en viski.”
Naj ne zgleda, kot da sva tavelika pijanca, ampak 30-urno pot domov pač morava nekako začiniti.
Tko, zdaj sva doma. Po treh tednih Zanzibarja. Veliko najinih vstisov s poti sva že delila na blogu, ravno pa sva v sklepni fazi priprave popotniške prve pomoči za posamezna mesta na otoku in seveda že snujeva predloge poceni potovanj na ta rajski otok.
A veste, kaj je Katka rekla, 5 minut po tem, ko sva stopila skozi vrata? “Saj je lepo doma, ampak noro bi pasalo čez dva tedna spet nekam it!” Pa sem se spet čist zaljubil vanjo! 🙂
