Uau, Hanoi! Toliko diametralno nasprotnih stvari, v primerjavi s Tajsko, da smo vsi skupaj zbezali kot podivjane ovčke.
- Mrzloooo je! Midva praviva, da je Yakutia (po tem Youtube kanalu o tem najhladnejšem mestu). V Chiang Maiu smo se potili na +35ºC, ravno danes, drugi dan v Hanoiu, pa sva si midva kupila puhovke, otrokoma pa kape (za otročke sva na srečo jakne prinesla od doma). Klime v sobi imamo nastavljene na gretje, spimo v dolgih hlačah in puloverjih. Na zajtrku smo bili v bundah, ko pihneš sapo, nastane oblaček. Ponoči je 9, čez dan največ 15ºC. Jajžešna Marija sveta!
- Ne jebejo nas na cesti. Na Tajskem, kljub morda drugačnemu stereotipu, vozijo precej mirno. Ustavljajo peščem, ne trobijo kar tko, vozijo zmerno hitro. Na-a. Ne v Hanoiu. Otrok v vozičku? Grem direkt proti njemu, se bo že umaknil! No, saj na koncu se vedno nekako “dogovorimo”, kdo se umakne komu, ampak šele po tem, ko ti v glavo spustijo 8-sekundni trobež na visokem C.
- Hrana je “za mačka zdravit”. To je Katkina izjava. In je najbrž precej res. Juhice, ko bi jih skuhala slovenska babica poročena s kakšnim eksotičnim dedkom. Pa sendviči s hrustljavim kruhom. Pa vrhunske kavice, tudi Egg Coffee (na fotki spodaj). Ne bom še danes pametoval o hrani, to je samo prvi vtis. Jutri smo si naročili street food tour, povemo po tem kaj več.
- Vse je bolj raw. Saj vemo, zakaj se hodi na Tajsko … ne za to, da bi doživel pristno življenje tropske države z budistilnim pridihom. Saj se da, a zgolj površinsko. Na Tajsko gremo jest, pit, se kopat in malo zapravit. Prvi vtis v Hanoiu je drugačen. Ni fin in spoliran in narejen samo za turiste. Ima tudi svoj lajf. In takšna mesta so nam najljubša. Sva prišla ravno do ugotovitve, da bo ta teden v Vietnamu naš najbolj pristno popotniški na tem potovanju.
- Elektrika je pod tlemi. Ne opaziš, dokler ne opaziš. Na Tajskem je vse zavozlano (sicer ravno zdaj v Chiang Maiu spravljajo vse to pod zemljo), tukaj pa ni enega kabla za štrom. In ne morete verjet, kakšno razliko to naredi. Kar na enkrat vidiš hiše, fasade, rože na balkonih … in mesto ima spet dušo.
Čist, čisto, čiiiisto malo pa sva doživela kulturnega šoka. Pa ne toliko za naju dva, kot pa za to, kako se s tem kaosom na ulicah spoprijeti z dvema malima, naspidiranima popotnikoma. Enim, ki bi plesal sredi vsake ulice in drugim, ki ga prevažava v vožičku čez vsak drn in strn.
Art doživlja ekstaze ob vseh motorjih, ki drvijo proti in okoli njega. Ima pa rahlo težjo nalogo izvabljati nasmehe na obraze vseh tetk in stricev. Če je imel na Tajskem 99 % uspeh, bi ga tukaj, po prvem dnevu, ocenih na skromnih 40-50 %. Malo so zadržane tetke. Strici so bolj odprti. Bomo videli, bomo videli …
