Še dober mesec, pa bova spet na letalu. Končno. In končno greva spet nekam tako daleč, da naju bo celotna pot do cilja “stala” več kot 30 ur najinega življenja. 🙂 Najprej seveda do Milana, tam počakat na letalo, poletet do Muscata – glavnega mesta države Oman, 7 ur brat knjigo na letališču in nato še 6 ur leta do otoka. Hello Zanzibar! 🙂
Priznam, da po doooolgem času spet začenjam čutiti tisti pravi reisefieber. A veš tisto, ko že en mesec prej razmišljaš, če si kaj pozabil, kaj če bo letalo zamudilo, a sva ziher, da dobiva vizo on arrival, kako bova našla najlepšo plažo, a bo kaj čudnega za pojest … Nedvomno eden najlepših delov potovanja.
Po tem, ko sva napovedala, da se podajava na Zanzibar, je v stik z nama stopilo kar nekaj tamkajšnjih ponudnikov storitev, namestitev in letalskih prevozov, s katerimi skupaj ravno v teh dneh zaključujeva okvirni načrt potovanja. Imava “le” 3 tedne in v tem času želiva raziskati ne le glavni otok Zanzibarja, temveč tudi njegovo severno sosedo, otok Pemba. Pemba predstavlja malce večji izziv, saj je po eni strani povsem nerazvit, po drugi pa se na nekaj točkah otoka bohotijo eni najprestižnejših resortov na našem planetu. Ampak, nekako se bova že znašla. 🙂
Še vedno nerazščišena vprašanja so:
- Koliko litrski nahrbtnik vzeti s seboj? Taveliki gmoti, ki sva jih nosila po Aziji (70- in 50-litrski), sta namreč znatno nepraktični. Iščeva nekaj primernejšega.
- A najino cepivo proti rumeni mrzlici še velja oz. natančneje, a sva se proti temu sploh kdaj cepila? 🙂
- Kje jebemtiš je spet tisti tamali nožek za sadje?!
- A rabiva s seboj oba laptopa?
- Kakšno omejitvo dnevnega budgeta naj si postaviva?
