Kmalu v Andaluzijo

Izbranih 5

Moje sanjske destinacije

Empirično sem preveril, da se stanje na bančnem računu ne povečuje v korelaciji s tem, kolikokrat na dan ga preveriš. Klikam refresh kot pri norcih, pa nič. Številka še vedno ni kompatibilna z mojimi željami po odkrivanju najbolj eksotičnih destinacij. A ker sem sam sebe prepričal s prispevkom “Kje hudiča dobiti denar za potovanje?“, verjamem, da se bo tudi to kmalu spremenilo in bom lahko svojo drago odpeljal tja daleč, daleč v raj.

Zvečer, preden zaspim, povem Katki, da sem dal “možgane na pašo”. Ne vem, če vam to kaj pove, a našem domačem žargonu to pomeni, da jim pustiš prosto pot, pa naj počnejo kar že hočejo. No, moji po navadi odplavajo na eno izmed teh sanjskih destinacij.

1. Tokelau

tokelau

Otočje treh atolov s skupno površino 10 kvadratnih kilometrov in 1.400 prebivalci leži izgubljeno sredi Tihega oceana. Nima letališč, nima niti pristanišča. Dogovarjajo se, da naj bi malce bolj redno začela pristajati vodna letala (no, pač tista, ki pristanejo na vodi), enkrat na leto pa se tja iz Samoe odpravi tudi ena znanstvena ekspedicija. Najlažje je tja priti s svojo jadrnico in jo zasidrati nekje stran od obale.

Prisežem, če mi kdaj uspe prit na Tokelau, častim vse, ki berete blog, eno hudo večerjo! 🙂

2. Solomonovi otoki

solomon

Za odtenek bolj dosegljivi kot Tokelau, pa vendar pistanek v glavnem mestu Honiara pomeni šele začetek poti. Tisoče otočkov Solomonovih otokov skriva vse od črne magije, skrivnostnih živalskih in ratlinskih vrst, predvsem pa nam povsem tuje dediščine. V Honiaro priletiš brez težav iz avstralskega Brisbanea, od tam dalje pa z letalsko družbo Solomon Airlines oz. ladjami, ki plujejo med otoki.

Na žalost Salomonovi otoki veljajo za malce bolj nevarno območje, ampak lej, kurc, po novem so nevarne tudi piknik lokacije v bližini Ljubljane.

3. Buthan

buthan

Klasika. Česar ne moreš imet, je vedno najbolj dosegljivo. Enodnevna viza za Buthan stane v nizki sezoni 200 eur, v visoki pa 250. Za en teden v državi, kjer so menda najbolj srečni, bi me samo vize stale 1750 eur. Ne le to. Državo lahko za enkrat obiščeš le v organizaciji turistične agencije. In tudi to ni poceni. Ampak še vedno me mika. 🙂

Einstein je norost definiral, kot ponavaljanje istega dejanja s pričakovanjem drugačnih rezultatov. Kaj pa on ve?! Grem klikat refresh.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Moja današnja pisarna v Kandyju

Po tem, ko sem se tako slastno napokal s za odtenek preveč pikantnim Chicken...

Čez cesto: Z Argeto na Primorsko

Na tem izletu sva se naučila nekaj izredno pomembnega. Torej. Če ti Google Maps...

Going Šri.

29. januarja odputujeva na Šri Lanko. Zakaj tja? Na to ni enega samega odgovora....

Uničen prenosni disk s fotografijami – kaj pa sedaj?

A ste že vse prekleli in poslali v tri pm? :) Jaz jih definitivno sem,...

13 znakov, da moraš potovati v Azijo

Namesto, da bi se učil za izpite, vrtiš miniaturni globus na svoji pisalni mizi. Vrtiš,...

Wakatobi (1. del) – Sama na otoku.

Wakatobi. Ime otočja sestavljeno iz prvih zlogov njegovih štirih večjih otokov. Wangi-wangi. Kaledupa. Tomia....

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime