Dopust lanskega poletja je bil najbolj spontan od vseh. Od tega, da se je misel dotaknila najinih nevronov do prihoda v Toskano je minil slab teden. Odločitev je potekala v teh dveh korakih.
Katka: Juj, najina soseda je v Toskani. A jo vprasam, kako je tam? … Baje je fino!
Mic: Ok, prenočišča bookirana.
Ne bom se delala, nisva poznavalca Toskane in glede na napisano ste najbrž ugotovili, da se nisva veliko pripravljala (v resnici sva dobila samo nekaj priporočil prijateljev). A Toskana nama je v teh časih, ko ni Američanov, Azijcev in ostalih potovanjaboječih turistov, pokazala veliko več, kot sva si mislila, Predvsem mirno, brez gneče.
Odločila, da bova imela bazo v dveh mestih. Obakrat sva se odločila za agroturizem oziroma turistično kmetijo, kjer stanuješ na podeželju in se voziš v 10, 20, 30 min oddaljene vasičke.
Baza v Montepulcianu
- dan: Prišla sva popoldne. Ma kaj prišla, prišli smo popoldne. Zakaj pozabljam, da imava otroka?! Skočili smo na hitro večerjo in potem domov, ker ima Lila bolj zgodnjo uro za spanje. Včasih bi bilo fino, da je vse skupaj malo kasneje, a poleg tega, da jasno pokaze, da ima dneva dovolj, tako paše tistih nekaj ur brez otroka.
- dan: Začeli smo na veliko. Gremo v Montepulciano! Ker je bila nedelja, je bil Montepulciano precej poln (najbrž 1/143 tega kar je bilo leto prej). Porivala sva nasega Masta (voziček) v hrib kot velika in bildala ritne misice. Mesto gre v višave!! Oranžne opeke, vonj po usnjenih torbicah in smejoci italijanski turisti. Prav zanimivo je imeti dojenčka, ki maha ostarelim gospodom in opazovati rekacijo. Ta dan sva se naučila, kaj pomeni ‘antipasti’ in še dobro, da sva se. Ritne mišice so bile se sveže, zato smo se odpravili se v bližnjo Pienzo. Majhno mestece, polno vinskih barčkov, kjer pa sva si narocila ta najin antipasti iz suhih mesnin in staranega pekorina (ovčji sir) ter kozarček vina. Razgled na črtasto pokrajino ob zidu je bil res fenomenalen in vreden delavskih črt na rokah. Za prigrizke in vino priporočava La taverna di Re Artù, za kosilo/večerjo pa Sperone Nudo.
Bazeni v teh agroturizmih so res orgazmična osvežitev po teh vročih dneh, zato smo ga z veseljem izkoristili. Ko je šla Lilka spat, sva imela piknik kar doma (predlog: če bi radi imeli poceni večerjo v hotelu, si svoj antipasti kupite kar v lokalni trgovini. Midva sva za cel nabor placala samo 13 eur).
3. dan: Mic je izbrskal tole fenomenalno vasičko – Bagno Vignoni. Najprej sva se zmotila in se peljala čisto do vrha, kjer razen izvira in nekaj restavracij ni bilo nič. Mlečni tolmunčki se skrivajo pod vasico, kjer se voda že malo ohladi, parking pa je zastonj (prav tako kopanje). Apnenčast mlečno moder tolmun, kjer se lahko namočiš ali pa si narediš blatno kopel, barve so bile božanske! Za kosilo smo se ustavili v vasički Monticchiello in zavili v restavracijo Daria, ki jo priporoca tudi Michelinov vodnik. Hrana je bila božanska (in malček drazja)!! Še kar sanjam o sufleju iz bele čokolade.
Baza v San Giminianu
4. dan: Spontano smo rezervirali na novo odprt agroturizem Fattoria Sant’Andrea s čudovitim razgledom prav na mesto San Giminiano. Kar takoj so nas poslali na kosilo v Fattoria Poggio Alloro, kjer vsak dan nudijo 5-hodni meni iz sestavin, ki jih pridelajo sami (imajo nasade zelenjave, sadja kot tudi kmetijo, kjer pridobivajo svoje mleko, izdelujejo svoje mlečne izdelke in seveda tudi vino). Za konec dneva smo se vrgli v bazen, zraven pa kozarček vina.
5. dan: Pohajkovali smo po San Giminianu, ki je bil tudi v časih korone precej poln (mislim, da se v normalnih časih splača iti res zgodaj, ker drugače zmanjka parkinga) in poskusili tudi ‘najboljši sladoled na svetu’ – Gelatteria Dondoli (pazite, ker se jih tam več izdaja za to priznano sladolednico, prava pa je samo ena). Sladoled je bil mogoče malo boljši od tega našega koseškega. 😀 Popoldne seveda bazen in večerja ob sončnem zahodu s pogledom na babyfon. 😀
6.dan: Dan za obisk Volterre (aka mesta, kjer so snemali nekaj prizorov Twilighta – cviiiil) in za naju kar klasičen toskanski dan. Antipasti, espresso in nekaj pitstopov v lepi okolici. Našli smo tudi polja sončnic, ki so resnično čudovita za videt.
7. dan: Damuuuuu buuhuu. Vrnili smo se očarani nad Toskano in prepričani, da to ni bil naš zadnji obisk.
Kje sploh je Toskana?
Stroški potovanja za dve osebi
Prenočišča: 100 eur na dan
Hrana: 80 eur na dan
Bencin: 10 eur na dan + 120 eur za pot do tja in nazaj
Drobnarije: 25 eur na dan
Letno zavarovanje za tujino Vita Multitrip: 55 eur
Skupaj: 1680 eur za dva!
