Ravno smo prišli na Borneo.

2014

Indija skozi moje oci. Petic

"Ta velika" skala
Ob chaiju cakam na bus, ki vozi, ko pac vozi
PoKolopalisce za kokosi
Napis za gospodom?
Zilave rokice meter manjsega gospoda
Noro dobro in zravo in oh in potem se sploh
Arasidi
Z dezja pod kap
Ulica v Margaonu
Morem si kupit kolo, nujno
Blagajnik v gostilnici
Cakajoc Godoja (beri: vlak)
Takole pa se konca vsak obrok. Kumina in racun.

Ne uletim kar frontalno s foticem. Veni, vidi, vici. Na-a. Nocem, da se me ljudje ustrasijo, me imajo za “lonely-planet-kljuka-znamenitosti” tusrita ali da pozirajo. Pocasi, cakam na tenutek. Vcasih malce porinem, pa gre 🙂

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Najin načrt poti in eno pomembno vprašanje.

Kocka pada. Vse bolj kaže, da se bova najino novo 6 mesecev dolgo potovanje...

Še 4 noči in gasaaaaa!

Petek je. Petek pred torkom, ko gremo končno na pot. Otrokoma govoriva, da prespimo...

Poletni Lepopis je tu!

Intervjuja v tem Lepopisu ni. Sva čakala do zadnjega, ampak niti Borut Pahor, niti...

Nusa Penida. Bali pred 30 leti.

Ne zamerite nama, ker se malce manj javljava na blogu. Sva precej aktivna na...

Pokopališče v Trunyanu

Britof? Pač, britof? Še en izmed mnogih, okoli katerih se 1. novembra nabere kopica...

Vsak mesec Povsod je lepo.

Popotniški blog Povsod je lepo hrepeni po več. In boljšem. In lepšem. Toliko lepih...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime